Pes mora počakati pred kočo
Že dolga leta se med lastniki psov in tistimi, ki se jih ali bojijo ali se jim raje izognejo, odvija burna polemika o tem, ali naši štirinožni prijatelji spadajo v planinske koče ali ne. Še posebno se mnenja krešejo poleti, ko se jih veliko odpravi v gore.
A naši pasji prijatelji v planinske koče ne smejo in morajo počakati zunaj. Po pravilih Planinske zveze Slovenije (PZS) so za pse v planinskih postojankah vrata zaprta, razen za reševalne pse in pse vodnike. Medtem pa število psov v gorah zelo hitro narašča. Lani jih je bilo v Sloveniji registriranih več kot četrt milijona, 252.000, in veliko jih spremlja svoje lastnike tudi na gorskih turah.
Če pustiš enemu, teoretično to pomeni, da bi bil lahko pod vsako mizo eden ali celo dva psa. To bi bilo nevzdržno, pa naj govorijo, kar hočejo.
Pasjeljubci se znašajo nad oskrbniki
Nekaterim lastnikom se zdi nedopustno, da morajo njihovi ljubljenčki počakati zunaj in da v koči ne smejo prespati. Prepričani so namreč, da gre pri omejitvah za našo, slovensko zaplankanost in da smo tudi pri tem v velikem zaostanku za drugimi državami, kjer naj bi bile njihove pravice izenačene s človeškimi. »Psi so družinski člani in prav bi bilo, da so tudi oni dobrodošli! Pojdite se malo civilizirat v tujino. Denimo Avstrijo, Italijo, kjer so psi dovoljeni povsod in so koče enako urejene in čiste. Če se ljudje bojijo psov, ni to naš problem, ampak njihov. Ker, racionalno gledano, se ne moreš bati privezanega socializiranega psa. Moj pes bi moral imeti isto pravico do hribov kot človek,« se glasijo komentarji na družbenem omrežju facebook. In še: »Upam, da vam psi, ki jih ne pustite v kočo, čim večkrat poščijejo vogale in se vam ta vaša bajta, kjer ste skrbnik, zaradi tega zruši! Osebe s takšnim mnenjem, kot je vaše, nimajo kaj počet v hribih, kaj šele oskrbovati koče,« se znašajo nad oskrbniki, ki se držijo pravil in kužkom ne dovolijo v koče.
Rešujejo tudi pse!
Z večjim obiskom psov v gorah narašča tudi število intervencij gorskih reševalcev Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), v katerih rešujejo ali pomagajo tem. Zato so se v zadnjem času pojavila opozorila, da se je treba na turo s pasjim prijateljem še posebno skrbno pripraviti. Predvsem jo moramo prilagoditi sposobnosti psa, ki mora biti socializiran, dobro mora obvladati odpoklic in se znati pravilno obnašati do ljudi in drugih živali. Kjer je več ljudi, na planinah, kjer se pase živina, in na strmih poteh morajo biti psi na povodcu. V hribih so za pse nevarni dehidracija, utrujenost in pregretost pa tudi zdrsi. V primeru nesreče, ne glede na to, ali so udeleženi ljudje ali živali, takoj pokličite 112, s seboj pa imejte vedno nagobčnik, saj psa brez tega ne bodo sprejeli v helikopter ali vozilo gorskih reševalcev.
Nekateri celo navajajo primere in prilagajo fotografije, kako so v tujini prespali skupaj s psi kar v postelji na skupnih ležiščih. Prav tako vsi lastniki po vrsti oskrbnikom zagotavljajo, da so njihovi psi tako lepo vzgojeni in prijazni, da res ne morejo motiti nikogar. Za svoje štirinožce zato v planinskih kočah zahtevajo več pravic.
Marsikoga psi motijo
Na PZS so nam povedali, da prejemajo veliko kritik in prošenj, da bi omogočali vstop psom v koče, tako v gostinski del kot v sobe z ležišči, da bi tam prenočili. Prav tako dobivajo tudi pritožbe planincev, da so se psi zadrževali v jedilnici in slabšali higienske razmere v prostoru.
»Opažamo, da se je število psov v zadnjih letih tudi v gorskem svetu povečalo. Zavedamo se, da je lahko hoja v hribe prijetnejša v spremstvu pasjega prijatelja, hkrati pa je to tudi velika odgovornost na strani lastnikov. Ti se morajo zavedati, da v hribih niso sami in da niso vsi ljudje ljubitelji psov ter so lahko za koga celo moteči. V Sloveniji ni predpisa, ki bi določal možnosti oziroma prepovedi vstopa psov v gostinske lokale. Za planinske koče pod okriljem PZS je sprejet hišni red, ki določa pravila ravnanja v planinski koči. V njem je jasno določeno, da psov ni dovoljeno spuščati v planinske koče,« so dejali.
Upam, da vam psi, ki jih ne pustite v kočo, čim večkrat poščijejo vogale in se vam ta vaša bajta, kjer ste skrbnik, zaradi tega zruši!
Pri tem lastnikom psov predlagajo, da naj se ob večdnevnem obisku gora pozanimajo, kakšne so možnosti za prenočevanje psa zunaj koče, da se lastnik lažje odloči, ali bo to sprejemljivo za njegovega psa. Nekatere koče so namreč za prenočevanje psov uredile pesjake ob koči, prav tako so uredili tudi posode za pitje in dostop do sveže vode. »Z oskrbnikom se lahko dogovorite, kakšna bi bila rešitev, primerna za oba. Večina koč psov, v skladu s hišnim redom, ne dovoli, nekateri pa dopuščajo to možnost za gostinski del, če ocenijo, da je pes socializiran in je malo gostov,« pravijo na PZS.
Oskrbnik: Koče so za ljudi
O tem, zakaj je psom prepovedan vstop v planinske koče, povprašamo Francija Beguša, oskrbnika Orožnove koče na Planini za Liscem pod Črno prstjo. Dolgoletni oskrbnik ima pse sicer rad in je mnoge ture opravil s svojim pasjim prijateljem. Vendar pa je vseeno prepričan, da ti v kočah nimajo kaj iskati, zahteve planincev, da bi vendarle spremenili hišni red, pa so neprimerne, pravi. »Planinske koče so narejene za ljudi, in ne za živali. Tudi krave ne živijo v stanovanjskih prostorih na kmetijah. Poleg tega pravilnik PZS ne dovoljuje psov v notranjih prostorih in pri tem jih 100-odstotno podpiram. Psi v koče ne spadajo iz higienskih razlogov, pa tudi zato, ker se jih nekateri obiskovalci bojijo oziroma jim je neprijetno, če je zraven njih pes. Ljudje tam jedo, pes se otrese in čoha, dlake letijo naokoli. Zadnjič sem bil v gostilni, kjer so psi dovoljeni, pes se je stresel in kar en velik oblak prahu se je naredil,« pripoveduje Beguš.
Pravi še, da planinci z veseljem vstopijo v planinsko kočo, a če bi tam pod mizami ležali rotvajlerji ali pitbuli, bi jih veselje takoj minilo. »Ni prav, da lastniki psov hočejo vsem ostalim vsiliti svoje mnenje. Jaz imam pse rad, a nočem imeti v gostinskem delu živali, za katere nihče vnaprej ne ve, kako se bodo obnašale. Če pustiš enemu, teoretično to pomeni, da bi bil lahko pod vsako mizo eden ali celo dva psa. To bi bilo nevzdržno, pa naj govorijo, kar hočejo. V planinski koči morajo biti red, čistoča in spoštljiv odnos do vseh obiskovalcev,« pove.
Poleg vseh teh razlogov Beguš navede še enega, ki govori v prid temu, da psi niso za v gore. »V gore hodi vse več ljudi, ki niti sami niso dovolj izkušeni, kaj šele da bi pravilno ravnali s svojim psom. Po osmi uri bi v času poletne sezone vsak pes že moral biti doma z jutranjega sprehoda, opažam pa, da se mnogi takrat ali še kasneje šele odpravijo na pot. Pri tem za pse nimajo ne vode ne druge opreme, večinoma pa jih imajo spuščene tudi tam, kjer bi morali biti na povodcu, torej v bližini planinskih koč,« še razloži Franci Beguš, ki je pri vseh zunanjih mizah namestil karabinske zanke, v katere lahko obiskovalci pripnejo svoje pse.
Jimmy se je zaplezal
Ena najbolj znanih pasjih zgodb se je zgodila pred dvema letoma in pol, ko se je mejni ovčar Jimmy zaplezal na skalno poličko tik pod vrhom Brane. Potem ko je gorski reševalec GRS Kamnik Matjaž Šerkezi slišal, da ga pogrešajo, se je odpravil na Kamniško sedlo in proti Brani, ga našel in varno pripeljal v dolino. Zgodba je pritegnila zelo veliko pozornosti in pozitivnih odzivov.
