Pesem klopotca že odmeva
Čeprav bo letošnjo jesen zaradi nedavnih neurij bolj slaba trgatev, po vinogradih že postavljajo klopotce. V okviru Aninega tedna, ki je tudi občinski praznik občine Sveta Ana, je potekala tradicionalna 40. postavitev klopotca v središču kraja. Kot vedno sta organizatorja, občina in Turistično društvo Sv. Ana, poskrbela za šaljivo zgodbo, ki jo je sicer nekoliko motilo slabo vreme z dežjem, a so vseeno uspešno opravili vse, kar so načrtovali. Župan občine Martin Breznik in predsednik TD Sv. Ana Feliks Berič sta bila zadovoljna s prireditvijo, ki je povezala domačine ter obiskovalce in turiste. Obljubila sta, da bodo klopotec postavljali tudi v bodoče. Za kulturni program so poskrbele ljudske pevke TD Sveta Ana, za zabavo pa domači glasbeniki Ivan, Jakec, Jožek in Slavek. Vsako leto v času Aninega tedna potekajo tudi športne igre vasi in zaselkov iz občine, najboljši ekipi, vaščanom Lokavca, so podelili pokal.
Nazaj h klopotcem, ki v vinogradih veselo pojejo v poznem poletju: postavijo jih ob velikem šmarnu ali že prej, na jakobovo, in snamejo za martinovo, ko mošt postane vino. Klopotec je verjetno slovenskega izvora, pravi nemški etnolog Leopold Kretzenbacher, čeprav nekateri menijo, da so ga prvi postavili Francozi v 18. stoletju, in to na njivah.
Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima dandanes postavljati klopotec, če pa se ga ptiči ne bojijo več oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Čeprav je torej pravzaprav neučinkovit, je postal tako priljubljen in nepogrešljiv del krajine, da ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, najbolj pa je, kot rečeno, znana v Slovenski goricah, Prlekiji, Prekmurju in Halozah, manj na Dolenjskem in v Beli krajini in še manj na Primorskem. Poznajo jih tudi v hrvaškem Zagorju in Medžimurju ter na avstrijskem Štajerskem, kjer so ime ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo klapotez.
