Petletno preživetje je 31-odstotno

Helicobacter pylori (H. pylori) je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1994 razglasila za nedvomnega povzročitelja raka. Okužba s tem karcinogenom je povezana z 89 odstotki raka želodca, ki ne vključuje raka na prehodu v požiralnik, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zato je odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori ključno za zgodnjo preventivo, ki je izrednega pomena, saj je v Sloveniji trenutno petletno preživetje bolnikov z rakom želodca samo 31-odstotno, saj to bolezen najpogosteje diagnosticiramo v razsejanem in razširjenem stadiju.

V Sloveniji trenutno potekata dve presejalni pilotni raziskavi testiranja in zdravljenja okužbe z bakterijo H. pylori.

Čim več mladih!

V Sloveniji trenutno potekata dve presejalni pilotni raziskavi testiranja in zdravljenja okužbe z bakterijo v sodelovanju z NIJZ. V mariborskem zdravstvenem domu izvajajo projekt EUROHELICAN v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, v ljubljanskem pa TOGAS v ZD Ljubljana. »Pričakovanja stroke so bila, da se bo na pisno vabilo po pošti odzvalo 50 odstotkov vabljenih, trenutni odziv pa je 30-odstoten v obeh zdravstvenih domovih. To je primerljivo z odzivnostjo v drugih raziskavah z mlajšimi odraslimi osebami v mednarodnem okolju. Doseči želimo še višjo odzivnost, ker bo to dobra napoved za prihodnjo uspešnost presejalnega programa na državnem nivoju,« pojasnjujejo na NIJZ. »Trudimo se, da z ozaveščanjem in pojasnjevanjem koristi sodelovanja v pilotni raziskavi motiviramo čim več vabljenih mladih v starosti 30–34 let, da se udeležijo testiranja in tako poskrbijo za svoje zdravje. Mladim, ki smo jih povabili, je omogočena posebna priložnost, saj v Sloveniji kot prvi v Evropi izvajamo takšno presejalno pilotno testiranje na bakterijo H. pylori, in škoda bi bilo, da se v sodelovanje ne bi vključilo tudi čim več takih, ki nimajo nobenih želodčnih težav. Pridobljeno znanje ne bo samo pripomoglo k uspehu projektov, temveč bo uporabljeno za nadaljnje oblikovanje, načrtovanje ter izvajanje ustreznega presejanja in preprečevanja raka želodca v Evropski uniji.«

Znanstvena raziskava testiranja populacije na H. pylori v Evropi še ni bila izvedena, zato je vabljenje k udeležbi tudi za stroko enkratna priložnost za učenje in pridobivanje novih izkušenj: »Odziv javnosti je po naših informacijah pozitiven, na portalih spletnih medijev pa se je med komentarji pojavilo nekaj vprašanj o tem, zakaj se poskusno testiranje izvaja samo na območju mariborske in ljubljanske regije. Za znanstveno vrednost pridobljenih rezultatov potrebujemo primerno število udeleženih oseb, organizacija in izvedba take vrste raziskave pa zahteva številno zdravstveno osebje iz zdravstvenih domov. Zdravstvena domova v Mariboru in Ljubljani imata dovolj kapacitet za izvedbo in obravnavata dovolj veliko populacijo za vključitev potrebnega števila oseb.«

Pozni simptomi

Okužba z bakterijo H. pylori se v večini primerov zgodi v otroštvu in brez zdravljenja lahko v aktivni obliki traja desetletja. V 80 odstotkih poteka brez opaznih znakov vse do takrat, ko napredovanje kronične okužbe povzroči resno bolezen – razjedo želodca in dvanajstnika z zapleti ali rak želodca. Okužba dolgoročno povzroča številne želodčne težave, kot so gastritis (vnetje želodčne sluznice), dispepsija (ki se kaže z različnimi znaki, kot so občutek polnosti, napihnjenosti, pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha, spahovanje, slabost), limfom MALT, anemija zaradi pomanjkanja železa, pomanjkanje vitamina B in imunska trombocitopenija, bolezen, za katero sta značilna zmanjšano število trombocitov v krvi in pojavljanje krvavitev. »Več desetletij kroničnega vnetja sluznice želodca zaradi okužbe z bakterijo H. pylori lahko povzroči predrakave spremembe, ki lahko pri do treh odstotkih bolnikov s kronično okužbo napredujejo do raka želodca. Znaki raka želodca, kot so bolečine, slabokrvnost, hujšanje in krvavitve, se pojavijo relativno pozno, ko veliko bolnikov ni več možno ozdraviti z operacijo in kemoterapijo. Preventivni presejalni pregledi so zato ključnega pomena pri preprečevanju razvoja raka želodca. Z zdravljenjem okužbe z bakterijo H. pylori zmanjšujemo incidenco raka želodca v prihodnosti.«

Skoraj 80 odstotkov primerov raka želodca odkrijejo v že razširjenem ali razsejanem stanju, prepozno za uspešno zdravljenje oziroma ozdravitev.

Po podatkih Registra raka iz leta 2020 so izmed 424 novih primerov raka želodca skoraj 80 odstotkov teh odkrili v že razširjenem ali razsejanem stanju, 313 oseb pa je umrlo zaradi raka želodca, torej se večina primerov še vedno odkrije prepozno za uspešno zdravljenje oziroma ozdravitev. »Pri starejših od 60 let se močno povečuje število primerov raka želodca. Večina ljudi z diagnozo raka želodca je starih od 50 do 80 let. Rak na želodcu je pogostejši pri moških kot pri ženskah. Trenutno obstajajo močni dokazi, da na višjo verjetnost za pojav raka želodca vplivajo okužba s H. pylori, diagnoza raka želodca v (ožji) družini osebe, razvite intestinalne metaplazije (predrakave spremembe), nastale zaradi drugih razlogov kot zaradi okužbe s H. pylori,« še pojasnjujejo na NIJZ in poudarjajo, da bodo rezultati raziskav v Zdravstvenih domovih Maribor in Ljubljana ena od podlag za načrtovanje in organiziranje presejalnega programa na državni ravni.