FACEBOOK GOLJUFI
Plačala nove superge, dobila nošene
Med spletnimi malimi oglasi na družabnih omrežjih tudi goljufi; policija poziva prevarane kupce k prijavam.
Odpri galerijo
V najbolj priljubljenem omrežju facebook so možnost medsebojnega trgovanja prek opcije Marketplace vklopili pred petimi leti, njihovi uporabniki pa so se že prej združevali v javnih skupinah oziroma na straneh, ki so nosile precej jasna imena: Podarim, menjam, prodam, kupim, Mali oglasi ter Stanovanjce, stanovanjce, kje si?.
Ob velikih straneh na facebooku, ki imajo po (nekaj) deset tisoč uporabnikov, stanovanjska denimo kar 113 tisoč, pa obstaja tudi veliko manjših, namenjenih prodaji marsičesa. Nadalje so prisotni facebook profili resničnih trgovin in s. p.-jev ali pa zgolj domišljijske spletne tvorbe. Eni ponujajo svoja ročna dela, drugi vsakršne dobrine, tretji storitve. Mimogrede najdete ponudbo za parcelo na hrvaškem otoku, hišo v Izlakah ali golfa 4x4 na obročno odplačevanje. V času koronazaprtja so tako prodajalci kot kupci še bolj začeli uporabljati strani družabnih omrežij – med njimi pa se najdejo tudi taki, ki se ne držijo dogovorov.
Na družabnih omrežjih je silno lahko narediti lažen profil – vsakdo se lahko poimenuje Alexandra, si natakne sliko urejene ženske ter ponuja poletno obleko. »Takoj sem jo kontaktirala in se dogovorila za nakazilo, ki je bilo izvedeno naslednje jutro,« pravi uporabnica, ki je nekaj dni čakala na obleko. Ker je ni dočakala, je prodajalko poskušala kontaktirati prek klepetalnika: »Ampak to ni bilo več mogoče, saj je izbrisala profil.«
Z nekega drugega profila je prodajalka ponujala nove superge po 25 evrov. »Če vzamem tri pare, je kaj popusta?« jo je vprašala interesentka. Ponudnica je za tri pare športnih obuval zahtevala in dobila 65 evrov, svojo izkušnjo pa je opisala le naročnica: »Dobila sem paket, v katerem so bile trije pari čevljev in to vsi drugačni in nošeni.« Primerov pod različnimi profili in kraji ni malo, ena izmed oškodovank pa je združila več ogoljufanih kupcev in kupovalk ter jih pozvala, naj prijavijo primere na policijo. Po prvem pozivu se je na facebooku našel cel kup nategnjenih: »Zadeve in vse izjave smo podali na policijo, a še ni odgovora,« smo izvedeli.
Kupci so iz različnih koncev Slovenije, prodajalci pa so pretežno navajali naslove na Primorskem ter Obali. Toda Jure Griljc s koprske policijske uprave pravi, da so prejeli le eno prijavo zaradi goljufije pri prodaji predmetov prek spletnih oglasov, ter dodaja: »V večini primerov je s temi dejanji povzročena zgolj majhna premoženjska škoda (pod 500 evrov), zato se ta kazniva dejanja preganjajo na predlog oškodovanca in ne po uradni dolžnosti.«
Toda: če ista oseba dovolj dolgo vara žrtve, da v seštevku preseže mejo 500 prigoljufanih evrov, se lahko v pregon vključijo tudi državni organi. Zato velja resno vzeti pozive, da je treba preprečiti tovrstne goljufije, v katerih praviloma nastradajo ranljive skupine ljudi, to pa je možno le, če se čim več takih prodajalcev prijavi policiji. Tudi Menegalija svetuje: »Če se počutite oškodovane, predlagamo, da osebe zberejo vso dokumentacijo v zvezi z zadevo in opravijo prijavo na najbližji policijski enoti.«
Previdnost na spletu pa je nujna, ne glede na to, s kom se dogovarjate: tudi lepo narejene spletne strani so lahko lažne ali čez noč usahnejo. Enako velja za spletne profile ljudi, ki ponujajo blago – vse na spletu je lahko minljivo in izmuzljivo. Bistveno bolj obstojni so naslovi in bančni računi teh prodajalcev, za slednje je eden izmed oškodovancev predlagal: »Zahtevajte bančne izpiske, da se vidi, koliko je tega denarja tako prihajalo na račune teh ljudi ... In naj odgovarjajo.« Tako ne preseneča, da je na facebooku nastala tudi skupina Neresne kupke in prodajalke, v kateri razgaljajo ljudi, med katere spadajo tudi prej opisani prodajalci.
Tudi ukradeni predmeti
Ob velikih straneh na facebooku, ki imajo po (nekaj) deset tisoč uporabnikov, stanovanjska denimo kar 113 tisoč, pa obstaja tudi veliko manjših, namenjenih prodaji marsičesa. Nadalje so prisotni facebook profili resničnih trgovin in s. p.-jev ali pa zgolj domišljijske spletne tvorbe. Eni ponujajo svoja ročna dela, drugi vsakršne dobrine, tretji storitve. Mimogrede najdete ponudbo za parcelo na hrvaškem otoku, hišo v Izlakah ali golfa 4x4 na obročno odplačevanje. V času koronazaprtja so tako prodajalci kot kupci še bolj začeli uporabljati strani družabnih omrežij – med njimi pa se najdejo tudi taki, ki se ne držijo dogovorov.
Kot opozarja Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, na spletu prežijo na kupca raznovrstne pasti: »Od goljufij, kjer domnevni prodajalec ni dostavil kupljenega blaga, do prodaje pokvarjenega ali uničenega blaga, ki so ga prodajali kot nepoškodovano, do prodaje ukradenih stvari.« Storilci izbirajo tako bolj znane platforme za spletno nakupovanje kakor tudi manjše.
Na družabnih omrežjih je silno lahko narediti lažen profil – vsakdo se lahko poimenuje Alexandra, si natakne sliko urejene ženske ter ponuja poletno obleko. »Takoj sem jo kontaktirala in se dogovorila za nakazilo, ki je bilo izvedeno naslednje jutro,« pravi uporabnica, ki je nekaj dni čakala na obleko. Ker je ni dočakala, je prodajalko poskušala kontaktirati prek klepetalnika: »Ampak to ni bilo več mogoče, saj je izbrisala profil.«
Z nekega drugega profila je prodajalka ponujala nove superge po 25 evrov. »Če vzamem tri pare, je kaj popusta?« jo je vprašala interesentka. Ponudnica je za tri pare športnih obuval zahtevala in dobila 65 evrov, svojo izkušnjo pa je opisala le naročnica: »Dobila sem paket, v katerem so bile trije pari čevljev in to vsi drugačni in nošeni.« Primerov pod različnimi profili in kraji ni malo, ena izmed oškodovank pa je združila več ogoljufanih kupcev in kupovalk ter jih pozvala, naj prijavijo primere na policijo. Po prvem pozivu se je na facebooku našel cel kup nategnjenih: »Zadeve in vse izjave smo podali na policijo, a še ni odgovora,« smo izvedeli.
Prijav manj kot žrtev
Kupci so iz različnih koncev Slovenije, prodajalci pa so pretežno navajali naslove na Primorskem ter Obali. Toda Jure Griljc s koprske policijske uprave pravi, da so prejeli le eno prijavo zaradi goljufije pri prodaji predmetov prek spletnih oglasov, ter dodaja: »V večini primerov je s temi dejanji povzročena zgolj majhna premoženjska škoda (pod 500 evrov), zato se ta kazniva dejanja preganjajo na predlog oškodovanca in ne po uradni dolžnosti.«
Toda: če ista oseba dovolj dolgo vara žrtve, da v seštevku preseže mejo 500 prigoljufanih evrov, se lahko v pregon vključijo tudi državni organi. Zato velja resno vzeti pozive, da je treba preprečiti tovrstne goljufije, v katerih praviloma nastradajo ranljive skupine ljudi, to pa je možno le, če se čim več takih prodajalcev prijavi policiji. Tudi Menegalija svetuje: »Če se počutite oškodovane, predlagamo, da osebe zberejo vso dokumentacijo v zvezi z zadevo in opravijo prijavo na najbližji policijski enoti.«
Previdnost na spletu pa je nujna, ne glede na to, s kom se dogovarjate: tudi lepo narejene spletne strani so lahko lažne ali čez noč usahnejo. Enako velja za spletne profile ljudi, ki ponujajo blago – vse na spletu je lahko minljivo in izmuzljivo. Bistveno bolj obstojni so naslovi in bančni računi teh prodajalcev, za slednje je eden izmed oškodovancev predlagal: »Zahtevajte bančne izpiske, da se vidi, koliko je tega denarja tako prihajalo na račune teh ljudi ... In naj odgovarjajo.« Tako ne preseneča, da je na facebooku nastala tudi skupina Neresne kupke in prodajalke, v kateri razgaljajo ljudi, med katere spadajo tudi prej opisani prodajalci.
Slovenci in tujci
»V letu 2020 se je število spletnih goljufij podvojilo v primerjavi z letom 2019, kar pripisujemo tudi vplivu epidemije covida-19 in premiku nakupovanja na splet, kar so storilci s pridom izkoristili,« pravi Menegalija z GPU. V veliki večini primerov so oškodovane fizične osebe, goljufi pa so tako Slovenci in Slovenke kot tudi tuji storilci, ki s pridom izkoristijo spletno anonimnost.
»V letu 2020 se je število spletnih goljufij podvojilo v primerjavi z letom 2019, kar pripisujemo tudi vplivu epidemije covida-19 in premiku nakupovanja na splet, kar so storilci s pridom izkoristili,« pravi Menegalija z GPU. V veliki večini primerov so oškodovane fizične osebe, goljufi pa so tako Slovenci in Slovenke kot tudi tuji storilci, ki s pridom izkoristijo spletno anonimnost.