Po 113 letih ta ljubljanska znamenitost žalostno propada (FOTO)
Sto trinajst let že šteje hotel Bellevue, ki se dviga nad osrednjim ljubljanskim parkom Tivoli. V njegovih najboljših letih so vanj zahajali številni znameniti Ljubljančani in občudovali lep razgled proti središču prestolnice. Na tem mestu je nekoč stala lesena kavarna, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja kupil vinski trgovec Alojzij Zajec. Porušil jo je in leta 1909 zgradil hotel v secesijskem slogu. Sprva ga je želel preimenovati K razgledu na šišenskem griču, a je hitro prevladalo ime Bellevue, kar prevedeno iz francoščine pomeni lep razgled.
»Od leta 1912 je imel hotel v najemu Johan Friedl, lastnik pa ga je leta 1928 prodal družini Šterk, ki ga je imela v lasti do nacionalizacije leta 1953,« je zgodovina objekta na kratko opisana v Odloku o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki ga je ljubljanski mestni svet sprejel leta 2007. Preberemo še, da »zaradi umetnostnih, arhitekturnih in kulturnokrajinskih vrednot pomeni pomemben člen v arhitekturi začetka 20. stoletja, ne nazadnje tudi zaradi izjemnega ambienta s pripadajočimi lesenimi paviljoni in nižje ležečega gospodarskega poslopja«.
Pa tudi, da hotel s svojo izpostavljeno lego na pobočju Šišenskega hriba ustvarja dominanto v prostoru, ki hkrati z imenom Bellevue ustvarja tudi identiteto širšega območja.
Namesto ruševin pet zvezdic?
Upravičeno bi torej pričakovali, da bo hotel še danes opravljal svoj prvotni namen in da bo tudi primer lepo ohranjenega spomenika. A žal ni tako. Iz desetletja v desetletje, ko je zamenjal več lastnikov, je žalostno propadal in – propadel. To, kar stoji zdaj, težko imenujemo poslopje, prej ruševine. Veliko škodo je naredilo tudi več požarov.
Zaradi vsem znanih spremenjenih gospodarskih razmer v gradbeništvu je projekt trenutno v mirovanju.
Leta 2009 je hotel od Študentskega servisa Maribor kupil jordanski državni nepremičninski sklad Mawared, ki je sprva imel velike načrte o njegovi prenovi, saj je želel, da bi bil še en biser v ogrlici ljubljanskega turizma. A je žal vse ostalo na papirju. Častni generalni konzul Jordanije v Sloveniji Samir Amarin je leta 2014 pojasnil, da Jordancev gradnja hotela ne zanima in da od leta 2013 iščejo kupca. Našli so ga šele leta 2017, to je bil poslovnež Izet Rastoder, eden največjih trgovcev z bananami na svetu.
Pred dvema letoma se je zdelo, da končno prihajajo boljši časi, saj so se v Rastoderjevi družbi Bellevue investicije, ki vodi projekt prenove hotela, odločili za celovito obnovo.
Tako naj bi dogradili tudi novi del bodočega hotelskega kompleksa, ki bi vključeval prostore za gostinski, kongresni in velnes program, poleg tega bi uredili dostop in okolico. Na voljo bi bilo 105 sob v kategoriji štiri plus, morda celo pet zvezdic.
leta je hotel zgradil
Alojzij Zajec.
Investitor naj bi načrtoval tudi obnovo poslopja tik ob stari hotelski stavbi, ki naj bi dobila ime Vila Bellevue, v njej bi bili štirje apartmaji v dveh etažah. Prenovili naj bi tudi oba paviljona pri nekdaj priljubljenem hotelu in zbirališču Ljubljančanov.
Nova kriza
Načrti so v javnosti prišli ravno v času, ko se je ves svet soočal z reševanjem ene najhujših zdravstvenih kriz v zadnjem stoletju, z epidemijo novega koronavirusa. S koncem krize je bilo pričakovati tudi konec agonije, a nato je udarila druga kriza, povezana z vojno v Ukrajini in z rekordnimi skoki cen surovin, tudi gradbenega materiala.
Ljubljanski mestni svet je leta 2007 poslopje razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Katja Klavora, vodja stikov z javnostmi pri družbi Rastoder, d. o. o., nam je odgovorila, da je »zaradi vsem znanih spremenjenih gospodarskih razmer v gradbeništvu projekt Hotel Bellevue trenutno v mirovanju. Okvirno smo si zadali cilj, da se o nadaljevanju projekta odločimo do konca julija, a zaradi nestabilnih zunanjih dejavnikov ostajamo trdno na tleh in dopuščamo možnost, da dokončna odločitev tudi takrat še ne bo znana. Vsekakor je Hotel Bellevue za nas zelo pomemben in med našimi prioritetnimi projekti, a gradnje se bomo lotili odgovorno, na trdnih gospodarskih temeljih in s točno začrtanim ciljem,« je pojasnila Katja Klavora.
