Po morjih bo plula nevidna superjahta
Nevidna plovila in vozila. Zveni kot ideja kakšnega futurističnega znanstvenofantastičnega filma, a zna kaj kmalu postati resničnost. Jozeph Forakis je v skladu s filozofijo znanstvenih dejstev in ne fikcije namreč razvil koncept superjahte, ki bi se zlila z okoljem in bila zato za prosto oko nevidna. Zamisel o 88-metrski jahti Pegasus ostaja le koncept, saj ključne tehnologije za njeno izgradnjo zahtevajo nadaljnji razvoj, vseeno pa je Forakis prepričan, da bo že kmalu postala resničnost. »Zdaj je čas za pogumne skoke proti trajnostni prihodnosti. Pegasus je drzna, a dosegljiva vizija za bližnjo prihodnost industrije superjaht, v kateri človek in stroji živijo v harmoniji z naravo, namesto da bi z njo tekmovali ali jo ogrožali,« pravi. Njegovim besedam pa podkovani v krogih industrije očitno verjamejo, saj je, čeprav Pegasus ostaja pri ideji, že dobil nekaj resnih povpraševanj.
Brez emisij
Velikanske superjahte v več nadstropjih, na kateri je seveda tudi prostor za pristajanje helikopterja, pač ne moreš spregledati. A Forakisovo jahto prihodnosti bo le stežka opaziti; zaradi zrcalnih stranic, od katerih se bo odbijala svetloba in ji omogočila, da se zlije s svojim okoljem, bo namreč nevidna. Idejo zanjo je njen snovalec dobil med obiskom ene grških plaž. »Tu sem dobil navdih, da bi ustvaril jahto, ki bi bila morju in naravi tako blizu, kot je to le mogoče, ter bi bila podobna oblakom, ki plavajo nad morsko gladino. Naravo sem želel počastiti tako, da bi se jahta z njo zlila in bila nevidna.« Podobno neviden bi bil tudi njen vpliv na okolje, saj Pegasus, ko enkrat postane resničnost, ne bo pustil ogljičnega odtisa.
Na okolje bo imela ničen ali največ minimalen vpliv. Opremljena bo s sončnimi celicami, ki bodo napajale elektrolizatorje za pridobivanje vodika iz morske vode. Vodik se bo pretvarjal v elektriko in se shranjeval v litij-ionskih baterijah, ki bodo napajale ves operacijski sistem in drugo opremo superplovila. Po Forakisovih besedah Pegasus ne bo puščal nobenih emisij, njegov doseg plovbe pa bo skorajda neskončen. Da je trajnostni in futuristični koncept zaokrožen, pa bo jahto izdelal robotski tridimenzionalni tiskalnik, kar bo zahtevalo manj energije, materiala, časa in prostora od tradicionalne gradnje, pa tudi odpadkov bo manj. Za piko na i se bo v notranjosti prek vseh štirih palub ladje in povezano s spiralnim stopniščem raztezalo drevo življenja, ki bo služilo kot jedro hidroponičnega vrta. Ta bo zagotavljal svežo hrano in čistejši zrak.
Po Forakisovih izračunih bo gradnja prototipa trajala od pet do sedem let, upa, da jo bo lahko predstavil do leta 2030.
V notranjosti se bo prek vseh štirih palub ladje in povezano s spiralnim stopniščem raztezalo drevo življenja.
