Po smrti Rata Tvrdića živa le še peterica iz Ljubljane 1970
Pogrešal bom enega najbolj prijetnih in zabavnih reprezentantov leta 1970. Počivaj v miru! Ostala je le še peterka fantov iz Ljubljane 1970,« je ob smrti košarkarske legende Rata Tvrdića zapisal Aljoša Žorga, še ena košarkarska legenda. Oba, tako Rato kot Aljoša, sta bila člana izjemne košarkarske reprezentance Jugoslavije, ki je leta 1970 v Ljubljani postala svetovni prvak. Žal se je v torek za vedno poslovil tudi Rato ... Zaradi posledic hude bolezni je klonil v 81. letu.
V dresu nekdanje Jugoslavije je osvojil tudi dve srebrni odličji v Urugvaju 1967 in Portoriku 1974. Tvrdić velja za enega največjih košarkarjev v zgodovini Jugoplastike. Z ekipo iz dalmatinske prestolnice je osvojil dva naslova jugoslovanskega prvaka v letih 1970 in 1977 ter tri pokalne v letih 1972, 1974 in 1977. V letih 1976 in 1977 je osvojil pokal Radivoja Korača, na reprezentančnem področju pa tudi dve zlati odličji na evropskih prvenstvih v Španiji 1973 in Jugoslaviji 1975. Za ekipo iz Splita je v 18 sezonah dosegel 5561 točk, uspešno kariero pa je končal leta 1977. Na Tvrdićevi poslovilni tekmi je bila tudi ekipa Mednarodne košarkarske zveze (Fiba).
Rato je pustil velik pečat v klubski košarki – v dresu Jugoplastike, tam ga je spoznal tudi Peter Vilfan. »Zapustila nas je še ena legenda! Umrl je Rato Tvrdič! Tisti Rato, od katerega sem ob prihodu v Split leta 1977 nasledil dres s številko 10. In ga s ponosom nosil naslednja tri leta. Tisti Rato, po katerem je bila narejena maskota Jugoplastike Žutko! Ki sem ga ob svojem odhodu iz Splita prejel v dar! Tisti Rato, ki je bil zmeraj dobre volje, nasmejan in pripravljen na vsako norčijo! Počivaj v miru in naj ti bo lahka zemlja!« se je na smrt legendarnega asa odzval Peter Vilfan, ki je bil z Jugoslavijo svetovni prvak leta 1978. Osem let pred tem, leta 1970, se je pisala košarkarska zgodovina v Ljubljani.
Luna vaša, zlata naša
Prvenstvo 1970 je bilo šesto svetovno prvenstvo v košarki, potekalo je med 10. in 24. majem 1970. Tekme so gostili Sarajevo, Split, Karlovac, Skopje in Ljubljana, kjer je v Hali Tivoli potekal zaključni del prvenstva. Naslov svetovnega prvaka je v konkurenci 13 reprezentanc prvič osvojila jugoslovanska, drugo mesto je zasedla brazilska, tretje pa sovjetska. V finalni del v Ljubljani se je uvrstilo šest najboljših ekip in Jugoslavija kot gostiteljica. Medsebojni dvoboji so določili prvaka.
Ključna tekma za Jugoslavijo je bila 23. maja, ko so Ivo Daneu in soigralci pred nabito polno dvorano Halo Tivoli s 70: 63 premagali ZDA. S te tekme je tudi znameniti transparent »Luna vaša, zlata naša«. Leta 1969 je prav Američan Neil Armstrong kot prvi zemljan stopil na Luno, zlato pa je leto zatem ostalo v Jugoslaviji, v Ljubljani. To je bila tudi prva zlata medalja košarkarske reprezentance na velikih tekmovanjih.
Hkrati je bil to zavidljiv konec kariere legendarnega Iva Daneua, ki je bil takrat tudi kapetan reprezentance. Za Jugoslavijo so svetovni prvaki postali Rato Tvrdić, Ljubodrag Simonović, Vinko Jelovac, Trajko Rajković, Aljoša Žorga, Dragan Kapičić, Ivo Daneu, Krešimir Ćosić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Dragutin Čermak in Petar Skansi. Selektor reprezentance je bil Ranko Žeravica, pomočnik Lazar Lečić. Kot je zapisal Aljoša Žorga, je danes živa le še peterica tiste enkratne ekipe: Žorga, Daneu, Simonović, Jelovac, Plećaš. V letu 2024 je umrl tudi Dragan Kapičić, v prvi polovici letošnjega avgusta se je poslovil pomočnik selektorja Lazar Lečić. Le nekaj dni po svetovnem prvenstvu v Ljubljani pa je umrl Trajko Rajković.
Biografija Iva Daneua
»Veselje po zmagi nad ZDA in ob prvi zlati medalji je bilo nepopisno. Tisto noč marsikdo ni zatisnil oči. Penina je tekla v potokih, najprej že v hotelu Lev, kjer so navijači rajali in skandirali znameniti stavek: Luna vaša, zlata naša,« je Ivo Daneu opisal slavje po ključni zmagi nad Američani, izjava pa je iz Daneuove biografije Ivo med 10 in 13, ki jo je napisal Bojan Budja, odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic. Ostajajo spomini in še peterica iz Ljubljane.
