Pobegi iz slovenskih zaporov: eden izpulil rešetko, drugi jo je prežagal s pilico
Med večletnim oziroma večdesetletnim bivanjem za rešetkami se marsikateremu zaporniku porodi ideja za pobeg. Če so ravno v zaporih, za katere oblasti trdijo, da so tako dobro varovani, da je iz njih nemogoče pobegniti, so za kaj takšnega še bolj motivirani. Dober primer je nekdanji ameriški otoški zapor Alcatraz, ki stoji nasproti mesta San Francisco. Še posebno če gre za zapornika, ki zna dobro načrtovati, je neustrašen in izjemno iznajdljiv. In zna iz jedilnega pribora izdelati pravo gradbeno orodje. Franku Morrisu je 11. junija 1962 skupaj z bančnima roparjema Clarenceom in Johnom Anglinom uspelo pobegniti iz Alcatraza. Pred tem so leto in pol z žlicami kopali ozek ubežni predor pod umivalnikom.
Varnostni režim v zaporu v ameriški zvezni državi Kolorado je 31. decembra 1977 uspešno premagal tudi zloglasni množični morilec Ted Bundy. S strehe jetniške celice je odstranil svetilko, se dobesedno stlačil skozi majhno luknjo in pobegnil. Šele takrat so pazniki dojeli, zakaj je več mesecev tako močno hujšal.
Pravim filmskim pobegom iz zaporov so bile priča tudi generacije iz prejšnjega in zdajšnjega desetletja. Junija 2015 je v ZDA odmeval primer, ko je Joyce Mitchell obsojenima morilcema Richardu Mattu in Davidu Sweatu pomagala pobegniti iz zapora v Dannemori. Mitchellova, žena paznika v istem zaporu, kjer je sama delala kot šivilja, je imela z zapornikoma tudi spolno razmerje. Dneve naj bi jima krajšala s svojimi golimi fotografijami, medtem pa so skupaj več mesecev kovali drzni načrt.
Oktobra 2011 je Avstrijce šokiral pobeg štirih zapornikov iz ustanove v mestu Hirtenberg. Več mesecev so na skrivaj kopali luknjo skozi zid v zaporniški pralnici. Uprava je za njihov pobeg izvedela šele, ko so mimoidoči sprehajalci obvestili paznike, da na prostost skozi luknjo lezejo zaporniki. Le tri mesece prej je 19-letnica iz zapora v mehiškem mestu Chetumal poskušala kar v velikem črnem kovčku na kolesih pretihotapiti svojega ljubimca. Ujeli so ju še pravočasno, saj se je ženska zaradi živčnosti sama izdala.
Julija 2018 je zloglasni francoski ropar Redoine Faid s tremi do zob oboroženimi pajdaši iz zapora v Parizu pobegnil s helikopterjem. Vanj so se vkrcali kar na dvorišču institucije.
Črnogorce je septembra lani šokiral predor, ki so ga odkrili povsem po naključju. Vodil je od skladišča višjega sodišča v Podgorici do stanovanja v poslopju čez cesto. Po njem naj sicer ne bi pobegnil nihče oziroma naj bi šlo le za pripravljalna dela za bodoče pobege.
Z rokami v lisicah prosil za telefon
Kaj pa pri nas? Motili bi se ob misli, da so slovenski zaporniki v primerjavi s tujimi kaj manj iznajdljivi. Pred kratkim, 16. januarja, je razvpiti primorski tiktoker Irenej Bizjak - Vegan pobegnil med spremstvom iz upravnega dela oddelka zunaj novogoriškega pripora v zaprti del oddelka. »Bil sem na terasi in sem slišal tk tk tk ... verjetno kovinske lisice na rokah – in je urno po poti tukaj dol tekel. Takoj za njim dva varnostnika in čez par sekund še tretji,« je novinarki komercialne televizije POP TV pripovedoval očividec. »Jaz nisem videl, da bi bil vklenjen. Prišel pa je do nas in prav lepo vprašal, če slučajno imamo telefon, da bi mu ga posodili. Žena je rekla, da nimamo, in je šel svojo pot, vzporedno s cesto,« je razlagal drugi. Pobeglega pripornika so 17. januarja izsledili na območju Severne Primorske.
Prišel je do nas in prav lepo vprašal, če slučajno imamo telefon, da bi mu ga posodili. Žena je rekla, da nimamo, in je šel svojo pot, vzporedno s cesto.
Le dan prej so s slovenske policije sporočili, da so v petek, 12. januarja, v Berlinu prevzeli pobeglega zapornika, ki je zaradi več kaznivih dejanj v Sloveniji prestajal zaporno kazen, oktobra lani pa med prevozom na zdravniški pregled v Ljubljano izkoristil priložnost in pobegnil v Nemčijo. Zapornik, 37-letni Tomaž Simonič, znan tudi pod vzdevkom Satan, je bil 5. oktobra 2023 iz Zavoda za prestajanje zaporne kazni Dob odpeljan v UKC Ljubljana na zdravniški pregled, pri tem pa je pobegnil. Zoper neznanca, ki je Simoniča takrat čakal pred kliničnim centrom na skuterju in ga odpeljal, še vedno poteka preiskovanje kaznivega dejanja omogočanja bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, so dodali na policiji.
Spektakularno skozi rešetke
Pravi mali mojster pobegov iz naših zaporov je postal Matijaž Trampuž iz Kostanjevice na Krasu. Med prestajanjem zapora leta 2005 je kar en mesec z dvema slovenskima sojetnikoma in enim kosovskim z žlicami in noži jedilnega pribora v celici vrtal v 70 centimetrov debelo steno. Izdolbli so luknjo s premerom 40 centimetrov in si utrli pot do sosednje sodne zgradbe, iz nje pa so jo popihali na prostost. Trampuža so prijeli tri mesece pozneje. Leta 2006 je dvakrat kopal luknjo v novogoriškem zaporu, a so ga pazniki obakrat zasačili, leta 2008 pa mu je skupaj s sojetnikom vnovični beg le uspel. Odstranila sta del opečnatega zidu na spodnji strani okna, odlomila leseno okensko polico, izpulila prvo okensko rešetko in ukrivila dve palici drugega. Skozenj sta splezala na zidani in z žičnato mrežo zaščiteni koridor, ki vodi v delavnico, od tam na ravno streho nad bivalnimi prostori obsojencev, pri čemer sta odstranila del zaščitne mreže. Povzpela sta se na streho delavnice in se po betonskem električnem drogu na drugi strani žice spustila na tla ter čez vrt stekla na svobodo.
Prav filmsko pa sta 30. decembra 2018 iz koprskega pripora pobegnila takrat 41-letni Bosanec Dragan Milosavljević in 40-letni Srb Damnjan Mitrović. »Na tem sem delal zadnja dva meseca in pol. Ker sem vedel, da bom načrt sam težko izpeljal, in ker sem slišal, da iz tega zapora ni pobegnil še nihče, se mi je pridružil Milosavljević,« je za Novice januarja 2019 razlagal Mitrović. S pomočjo sojetnika je uredil, da mu je nekdo čez zid zapora vrgel pile. »Štirinajst sem jih imel, najprej skrite na raznih mestih, potem pa sem se spomnil na embalažo za mleko,« je razkril. Neopaženo jima je nato kar 52 dni uspelo piliti rešetke. V noči na 30. december sta se po vrvi, ki sta jo spletla iz posteljnih rjuh, skozi okno spustila na dvorišče. In ko jima je, četudi sta se pred tem lažje poškodovala, uspelo premagati še zadnji zid, sta se znašla na prostosti.
Različni razlogi
Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so pojasnili, da vsak primer pobega skrbno analizirajo in na podlagi ugotovitev poskušajo odpraviti morebitna tveganja za ponovitev dogodka. »Razlogi za pobeg se razlikujejo od primera do primera – pomembni so tako človeški faktor kot arhitekturne značilnosti posameznega zapora,« pojasnijo in dodajajo, da je klasični pobeg, ko zaprta oseba pobegne iz zaprtega dela zapora, ki je fizično in tehnično varovan. Pobeg se sicer lahko zgodi tudi med izvajanjem spremstva zaprte osebe zunaj zavoda. Lani so imeli dva taka primera, letos enega (16. januarja). »V slovenskih zaporih je malo pobegov iz zaprtih delov zavodov, kar je poudarjeno tudi v zadnjih poročilih Sveta Evrope, uvrščajo nas med države, ki so po tem kazalniku uspešne,« sklenejo na URSIKS.
