Pogačar bi nadaljeval, kjer je Roglič končal

Tja do 26. maja bodo slovenski popoldnevi drugačni. Vsi pred televizijskimi in mobilnimi zasloni v upanju, da Tadej Pogačar postavi še en mejnik v svoji kratki, a izjemni karieri poklicnega kolesarja. Giro d'Italia je dirka, ki je Slovencem blizu, ne nazadnje smo jo že gostili, nazadnje leta 2022. Še vedno je tudi svež spomin na lansko predzadnjo epsko, morda kar mitsko etapo, ko se je Primožu Rogliču »snelo«, tako veriga kot v glavi, in je z neverjetno vožnjo prišel do zmage na 106. izvedbi kultne dirke. Rogliča to pot v Italiji ni, vse misli, voljo, željo in energijo usmerja v dirko po Franciji. Je pa zato na italijanskem asfaltu Tadej Pogačar, lačen zmag, dokazovanja. Kot bi se šele uveljavljal na svetovni sceni, a je 25-letnik, ki je že dvakrat dobil tudi francoski Tour, zadnja tri leta sklenil na 1. mestu svetovne jakostne lestvice. Kolesarji so startali v Torinu (v preteklosti je bilo 14 startov dirke po Italiji na tujem, tudi v Izraelu in Vatikanu), do cilja v Rimu jih čaka več kot 3400 kilometrov pedaliranja in 21 etap.

Ni dileme

Stavnice so si bile pred začetkom dirke enotne: vse razen Pogačarjeve zmage bi bilo presenečenje. Na en vloženi evro na Pogija bi se vam ob njegovi zmagi povrnilo 1,2 oz. 1,3; precej bolj mamljiva je stava na Gerainta Thomasa, kjer se vam vloženi evro pošesteri ali posedmeri. Če zmaga kdo drug, ne pa prej omenjena asa, pa kvota naraste na 20. Pogačar je pokazal, da je prišel na dirko v pravi formi. Na prvih štirih etapah je trikrat napadal, dobil je eno etapo, pred petim poglavjem dirke je imel 46 sekund naskoka. Pogačarja so mnogi videli v roza majici že na prvi etapi, a se ni izšlo, bil je »le« tretji.

Močan, da bi lahko sam

Ga bo kdo slekel do konca dirke? FOTO: Reuters

»Želeli smo nadzorovati etapo, a to enostavno ni bil naš dan. Vseeno smo opravili dobro delo. Vselej se na začetku tritedenske dirke pojavlja vprašanje, kako je kdo pripravljen. Nekateri so trpeli, nekateri so se počutili dobro. Na zadnjem vzponu sem moral sam narekovati ritem od začetka do konca, a Narvaez je bil zares močan in mi je dobro sledil. Skupina spredaj je imela spodaj preveliko prednost, zato sem moral takoj na čelo. Dal sem vse od sebe in se otresel nekaterih tekmecev v skupnem seštevku, kar je znak, da imam dobre noge,« je dejal Pogačar, ki je med vrsticami dal vedeti, da je več pričakoval od svoje ekipe. Ki jo zna pohvaliti, ko si to zasluži, pa tudi graje ne manjka, če fantje ne naredijo, kar se od njih pričakuje. »Pogačar ima v teh finalih le nekaj moštvenih kolegov, zato je lahko kar hitro izoliran,« je za spletno stran Cyclingnews ocenil 24-letni ameriški kolesar Magnus Sheffield, ki vozi v ekipi Ineos.

Konkurenca bo čakala svojo priložnost. Ko bo zavohala kri, bo udarila. Vprašanje pa je, ali ni tudi konkurenci nekako jasno, da je letos Pogačar tako dober, da lahko dobi dirko tudi brez izdatne pomoči ekipe. V tej sezoni je že dobil večetapno dirko po Kataloniji, zmagal pa je tudi na enodnevnih klasikah Liege–Bastogne–Liege in Strade Bianche.