Pogačar obudil legendo o Pantaniju
Septembra 1998 se je rodil naš kolesarski as Tadej Pogačar, ki danes piše in popravlja anale svetovne kolesarske zgodovine. Tisto leto, ko je Tadej privekal na svet, je bilo v znamenju izvrstnega Italijana Marca Pantanija, ki se ga tudi v teh dneh veliko omenja v povezavi s Pogačarjem. Našemu kolesarju to ni pogodu: statistika, zgodovina, predvsem pa primerjave ga preprosto ne zanimajo. Pogi, lačen dokazovanja, fokusiran kot strela, pogleduje le naprej, vsak dan v novo etapo, ki ga loči do prestižnega mejnika: 3. zmage po dirki po Franciji in prvega dvojčka – v letu dni bi zmagal tako na dirki po Italiji in dirki po Franciji. Pa smo spet pri Pantaniju v letu 1998.
Skoraj končal kariero
Marco je 8. junija postal zmagovalec 81. kolesarske dirke Giro d'Italia, ki se je po 22 etapah in 3852 prevoženih kilometrih končala v Milanu. Slonček, kot so zaradi štrlečih ušes rekli zmagovalcu, zaradi rutke pa so ga klicali tudi gusar, je tako dosegel do tedaj največji uspeh v karieri. Pot do zmage si je tlakoval v treh gorskih etapah v Dolomitih, kjer je zlomil konkurenco. Najbližje sta mu prišla Rus Pavel Tonkov in Italijan Giuseppe Guerini. Pantani je to leto prišel na svoj račun, pred tem je precej trpel. Predvsem pa je pokazal, da je potrpežljivost božja mast. Leta 1996 so mu napovedovali konec kariere. Takrat se je na dirki Torino–Milano zaletel v avtomobil in se težje poškodoval. »Vsem, ki so dvomili o meni, sem pokazal, da sem ne glede na vse, kar se mi je v zadnjih letih dogajalo, še vedno močan. Izjemno sem zadovoljen, saj sem končno dosegel zmago na največjih dirkah. Zdaj se bom še z večjim užitkom ukvarjal s tem športom,« je povedal leta 1998. Slaba dva meseca pozneje je postavil piko na i izjemnemu letu. Takrat 28-letni Italijan je dobil še 85. dirko po Franciji s skupno dolžino 3088 kilometrov. Drugo mesto je osvojil Nemec Jan Ullrich, tretje Američan Bobby Julich.
Uspelo je šestim
Na Touru in Giru v istem koledarskem letu so slavili Italijan Fausto Coppi (1949, 1952), Francoz Jacques Anquetil (1964), Belgijec Eddy Merckx (1970, 1972), Francoz Bernard Hinault (1982, 1985), Bask Miguel Indurain (1992, 1993) ter Marco Pantani (1998).
Po kaznih se ni pobral
Leto za tem so se nad njim začeli zgrinjati črni oblaki. Prireditelji italijanskega Gira so do tedaj vodilnega Pantanija diskvalificirali pred predzadnjo etapo. Za ta ukrep so se odločili, ker je imel Italijan v krvi previsoko vrednost hematokritov (52 %, Mednarodna kolesarska zveza je dovoljevala do 50 %), sumili so, da si je pomagal s prepovedanim sredstvom EPO. Visoko vrednost hematokritov so mu ugotovili že leta 1995 na dirki Milano–Torino, vzorec krvi so mu vzeli tudi leta 1997 na Giru, a so, tako tedanji mediji, izginili neznano kam ... Bil je eden tistih, pri katerih so leta 2001 v Riminiju med racijo v hotelskih sobah našli injekcije z medicinskimi sredstvi, leta 2000 je dobil pogojno trimesečno kazen zaradi dogodkov na Giru iz leta 1999, za tem ga je UIC kaznovala s pol leta prepovedi zaradi domnevne uporabe dopinga na Giru 2001. Pritiski so bili preveliki, Marco je klonil. Sprva je zapadel v depresijo, pristal je v psihiatrični bolnišnici, 14. februarja 2004 pa so ga našli mrtvega v hotelski sobi v Riminiju. Ob truplu so našli različna zdravila, po nekaterih podatkih pomirjevala.
Spomin na Pantanija, predvsem in zgolj na njegove športne dosežke, pa živi še danes. Obudil ga je Tadej s svojo izvrstno sezono. Na letošnjem Touru je že postavil nov mejnik, ki je tesno povezan s Pantanijem. Težka etapa, 15. po vrsti na letošnji dirki po Franciji, od Loudenviella do vrha na Plateau de Beillu, se je sklenila z vzponom na Plateau de Beille. Pogačar jo je dobil, za vzpon pa porabil samo 39 minut in 41 sekund, s čimer je rekord Pantanija (iz leta 1998!) krepko popravil: Pantani je za ta predel porabil 43 minut in 28 sekund.
