Poklon utemeljitelju znanosti o ljudskem plesu na Slovenskem
V sodelovanju s Kulturnim društvom Prekmurje Lendava je Javni sklad kulturnih dejavnosti OI Lendava pripravil folklorni večer pod naslovom Polka je ukazana. Na prireditvi, ki sta jo povezovala Urška Črnič in Gregor Marič, je bila slavnostna govornica Nežka Lubej, zunanja sodelavka JSKD, negovalka ljudskega izročila, spremljevalka folklornih skupin, sodelavka in dolgoletna prijateljica Mirka Ramovša. Prav slednjemu je bil namreč posvečen večer.
Nastopilo je sedem skupin, in sicer: Folklorna skupina šole in vrtca Miška Kranjca Velika Polana, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci, Folklorna skupina KD Marko Beltinci, Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina KUD Beltinci in Akademska folklorna skupina France Marolt.
Mirko Ramovš, utemeljitelj etnokoreologije, znanosti o ljudskem plesu na Slovenskem, je bil ljudskemu plesu zavezan poklicno, hkrati pa je bil ta tudi njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na Slovenskem je proučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, šeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.
Rodil se je 5. oktobra 1935 v Ljubljani. Tam je leta 1954 maturiral na klasični gimnaziji in leta 1960 diplomiral iz slavistike. Že kot študent se je pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt in v njej bliskovito napredoval; leta 1965 je postal njen strokovni in umetniški vodja, leta 1966 pa je postal sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki mu je ostal zvest tudi po upokojitvi 2003. »Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni. Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega,« je nekoč dejal Ramovš, ki je 1973. postal predsednik Odbora za plesno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljana ter bil od 1985. predsednik republiškega strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Leta 1986 je postal strokovni svetnik, leta 1995 mu je bila priznana specializacija na njegovem področju. Postal je prvi in dolgo ostal edini slovenski specialist etnokoreolog. Raziskoval je zgodovino slovenske plesne tradicije in izumil posebno »abecedo« za zapisovanje plesnih korakov: kinetografijo.
Napisal je več kot 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.
Prejel je številne nagrade, za dolgoletno požrtvovalno in meritorno sodelovanje pri Akademski folklorni skupini France Marolt je prejel Maroltovo plaketo in Župančičevo nagrado, odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ter častni znak svobode Republike Slovenije.
Sodeloval je na domačih in mednarodnih etnografskih zborovanjih ter številnih mednarodnih srečanjih in utečenih plesnih festivalih. Svoje znanje je podajal na Srednji baletni šoli oziroma Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Bil je stalni predavatelj za slovenske ljudske plese na mednarodnih folklornih seminarjih v raznih krajih nekdanje Jugoslavije in v Ljubljani za vodje slovenskih folklornih skupin. Od leta 1995 je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete predaval predmet Uvod v etnokoreologijo. Za Televizijo Ljubljana in Radio Trst je pripravil številne oddaje o slovenskem ljudskem plesu in še veliko več odrskih plesnih postavitev. Je avtor antologije slovenskih ljudskih plesov z naslovom Plesat me pelji in treh zbirk z naslovom Polka je ukazana. V prvi so objavljeni plesi Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, v drugi plesi Bele krajine in Kostela, v tretji pa Prekmurja in Porabja. Napisal je več kot 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.
