Leto dni po katastrofi: Pol milijona bi se jih moralo preseliti
Ob bližajoči se prvi obletnici 4. avgusta 2023, ko je Slovenijo prizadela najhujša vodna ujma doslej, večina prebivalcev, ki so utrpeli največjo škodo, še vedno živi v negotovosti. Tako prebivalci v poplavah in plazovih poškodovanih stavb kot tudi župani 183 prizadetih občin so obupani nad mnogo prepočasno obnovo. V posebno težkem položaju so se znašli tisti, ki še zdaj sploh ne vedo, ali bodo njihovo hišo rušili ali ne, in če jo bodo, kje si bodo lahko ustvarili nov dom. Na seznamu za rušenje je trenutno 348 hiš, kar ob predpostavki, da v vsaki živijo trije, pomeni kar 1044 prizadetih ljudi. A seznam še ni dokončen in se iz dneva v dan spreminja. Tako so prejšnji teden v Gornjem Gradu s seznama odstranili 23 od skupno 27 stavb, saj so medtem ocenili, da bi se dalo dolgoročno ukrotiti reko Dreto, da ne bi več poplavljala.
Ob vsakem neurju plazovi
Prebivalci ogroženih območjih še vedno trepetajo, da se ne bi ponovilo kaj podobnega. Ob vodnih ujmah se je zaradi močno namočene zemlje močno povečala nevarnost zemeljskih plazov, ki s poplavami povzročajo ogromno škode, poleg tega pa ob tako počasni sanaciji predstavljajo vedno večjo nevarnost. Nad mnogimi hišami in zaselki še vedno grozijo ogromne količine materiala.
Prejšnji teden je v neurju nad zaselek Podlebelca v vasi Kokra prihrumel ogromen zemeljski plaz z gore Kalški greben in zasul dve hiši, v katerih le po naključju ni bilo nikogar, poškodovanih je bilo še osem hiš. Strokovnjaki geologi so po ogledu povedali, da je tisto, kar je prišlo dol, le kapljica v morju v primerjavi z ogromnimi količinami kamenja, ki so naložene zgoraj in bodo zagotovo enkrat zgrmele v dolino. Ta konec tedna se je spet sprožilo več plazov na Koroškem, pri Črni na Koroškem je plaz do pasu zasul prebivalca, gasilci pa so ga še pravočasno rešili.
Spomnimo se tudi rušilnega plazu, ki je leta 2000 prihrumel nad Log pod Mangartom in ubil sedem prebivalcev, pa plazov nad Koroško Belo, v Strugah nad Lučami in mnogih drugih. Po lanskih ujmah je bilo v aplikacijo e-Plaz vpisanih kar 1600 plazov, in ker vpis ni obvezen, to pomeni, da je število lahko precej večje.
Stoletne vode – vsakih pet let
Strokovnjaki svarijo, da je velika verjetnost, da se bodo takšne katastrofe, kot je bila lanska, redno ponavljale. Problem je, da se zaradi pestre in dinamične geološke sestave Slovenije, pa tudi zaradi podnebnih sprememb in človekove dejavnosti tako imenovane stoletne vode ne pojavljajo več poredko, ampak že vsakih pet let, petstoletne pa postajajo stoletne. Poleg tega je sanacija mnogo prepočasna, obljubljenega denarja predolgo ni, stroka pa je kadrovsko podhranjena za tako velike vodne dogodke.
Ob vsem tem strokovnjaki zatrjujejo, da vse preveč ljudi živi na poplavnih in plazovno ogroženih območjih, zato bi se tam morali lotiti tudi zelo radikalnih ukrepov, predvsem rušenja stavb. Nedavno je Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo in član vladnega Sveta za obnovo po poplavah, opozoril, da bi bilo treba ponekod v Sloveniji z ogroženih območij na varno preseliti kar cela nova mesta, saj je bila lanska ujma po njegovem mnenju šele začetek resnih težav.
A kako in kdo je tako ogrožen, da bi se moral preseliti s svojega doma? Medtem ko je poplavna ogroženost na ravni države nekako dobro pokrita z aplikacijo Atlas voda, ki jo upravlja Direkcija za vode (DRSV), so območja, kjer pretijo plazovi, še precej neznana, poleg tega se verjetnost plazov še ne upošteva pri prostorskem načrtovanju. Po nekaterih ocenah se je samo ob avgustovski ujmi 2023 sprožilo 10.000 zemeljskih plazov.
Tretjina Slovenije visoko ogrožena
O tem, koliko hiš ogrožajo plazovi in koliko bi jih bilo treba porušiti in prebivalce preseliti, smo se pogovarjali s Tino Peternel, strokovnjakinjo z Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), kjer upravljajo in izdelujejo opozorilne karte nevarnosti zaradi zemeljskih plazov v merilu 1:25.000 po naročilu Direkcije RS za vode. "Aplikacija oziroma pregledovalnik Geohazard je trenutno opozorilna karta, ki kaže, kje so izvorna območja zemeljskih plazov, niso pa zajeta razlivna območja oziroma območja dosega. Do aprila letos smo pokrili 73 občin," je razložila Peternelova.
Stoletne vode se pojavljajo že vsakih pet let, petstoletne pa postajajo stoletne.
Na vprašanje, koliko hiš v Sloveniji ogrožajo plazovi, ni mogla odgovoriti z natančnim številom, saj sistematičnih podatkov in popisov plazov nima nihče, zbirajo in vpisujejo neobvezno le posamezne občine prek spletne aplikacije e-Plaz. "Nekatere občine so dosledne, druge ne. Na splošno lahko rečemo, da je Slovenija plazovno zelo ogrožena država in da je visoko ogrožena ena tretjina območja oziroma stavb. Plazovi so se v zadnjem času začeli pojavljati tudi tam, kjer jih niso pričakovali, in lahko rečemo, da jih bo vedno več, zato jim bodo prebivalci vedno bolj izpostavljeni," je povedala.
Četrtina bi se jih morala preseliti
Kot je znano, so najbolj izpostavljena območja na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, predalpski svet in Škofjeloško-Cerkljansko hribovje ter hriboviti predeli vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Vzrok vedno večje ogroženosti pa niso le podnebne spremembe in vodne ujme, ampak tudi človeški faktor, predvsem nestrokovni posegi v prostor, na primer nepravilni useki v pobočja in izkopi, neutrjene brežine, nepravilno speljani odtoki meteornih voda in prestrmi nakloni.
"Poleg tega se je šele v zadnjih 20 letih začelo nekoliko delati na preventivi pred plazovi, gostota prebivalstva se povečuje in potrebujejo prostor, upoštevanje opozorilnih kart nevarnosti pa še ni zakonsko obvezno pri prostorskem načrtovanju," je poudarila Tina Peternel.
Če torej preračunamo strokovno oceno, da je visoko plazovno ogrožena tretjina Slovenije, v število ogroženih stanovanj in njihovih stanovalcev, dobimo zelo visoke številke. Po zadnjih podatkih SURS je v Sloveniji okoli 864.000 stanovanj, 66 odstotkov v hišah. Tretjina od vseh znaša 288.000, in če to številko pomnožimo s povprečnim številom stanovalcev 2,5, dobimo kar 720.000 ogroženih prebivalcev. Tudi če odštejemo tretjino, torej 240.000, saj je poselitev na ogroženih območjih bolj redka kot v urbanih okoljih, dobimo skoraj pol milijona – 480.000 ogroženih prebivalcev.
