Popdesignovci: Nimamo več toliko las
Nobeno pretiravanje ni reči, da so na slovenski sceni med skupinami in tudi sicer prave legende. Njihovi hiti, ki jih poznajo generacije, so ostali mladi, sami pa so vmes nabrali štiri desetletja. Ob okroglem rojstnem dnevu bodo s simfoničnim orkestrom in še nekaj gosti 15. februarja nastopili na velikem koncertu v Hali Tivoli. Ob obletnici smo se pogovarjali s članoma Martinom Erjavcem in Tonetom Košmrljem.
Martin, 40 let skupine so za mnoge sanje. Človek se v takšnem obdobju tudi utrudi, naveliča, postane starejši. Kakšen je duh v bendu?
Dejstvo je, da nam je menjava pevca zelo koristila, kajti Maj je prinesel svežino, nov veter in nas s svojo energijo vse aktiviral, da smo kot ekipa znova zaživeli.
Ob 40-letnici bo verjetno glavno praznovanje koncert v Tivoliju s simfoniki. Od kod ideja za takšne goste?
Če sem iskren, je ideja zrasla na mojem zelniku, ker sem si vedno želel nastopiti s simfoničnim orkestrom. Ob poslušanju tujih glasbenih skupin, ki so to že izvedle, me je kombinacija simfonije in popa zares navdušila. Ideja je v meni tlela že pred 25 leti.
Kdo je naredil priredbe za simfonični orkester?
V veliko čast nam je, da je bil to vrhunski glasbenik in kitarist Primož Grašič. Kot perfekcionist se je v skladbe poglobil tako, da je v njih začutiti novo življenje. Pripravljamo res vrhunski spektakel, na odru bo okoli 60 glasbenikov izvajalo naše hite.
Bo še kateri gost?
Po mojem prigovarjanju je Primož Grašič potrdil, da se nam bo na odru pridružil kot kitarist pri eni skladbi, v kateri bo mogoče slišati njegovo kitarsko virtuoznost. Tudi ta kombinacija se bo zgodila prvič in verjemite, da bo to vredno videti in slišati.
Če ni skrivnost in presenečenje, kakšen bo program?
V prvem delu se bomo predstavili publiki kot bend, kakršen smo in kakršnega tudi zdajšnja publika pričakuje. Potem imamo pripravljena presenečenja z gosti in v drugem delu bo veliki spektakel s Simfoničnim orkestrom Cantabile.
Kako se pripravljate na veliki dogodek?
Potekajo intenzivne vaje, ničesar ne prepuščamo naključju.
Bo ta koncert edini tako velik? Načrtujete tudi jubilejno turnejo?
Res bi bilo škoda, da bi toliko truda vložili v samo en koncert, zato že potekajo pogovori o turneji po Sloveniji.
Boste izdali poseben CD? Morda dokumentarec o skupini?
Koncert bo snemala televizija. Mogoče celo izdamo CD.
Se je kdaj kdo od trenutnih članov želel pridružiti simfonikom?
Mislim, da ne.
Kdo v skupini igra največ inštrumentov?
Tako rekoč jih vsi igramo po več.
Pop Design je skupina, ki je doživela več pretresov. To so stvari, ki v tako dolgem času in ob dejstvu, da gre za več individualnih in različnih karakterjev, pridejo zraven. Kako je zdaj?
V skupini, ki deluje 40 let, se seveda marsikaj dogaja in zgodi. Pride do kadrovskih sprememb, do kakšnih nesoglasij, ampak pomembno je, da so v Pop Designu vse ekipe pustile neki pečat. Tudi ta ga bo nedvomno, saj smo prva, ki bo izvajala legendarne skladbe s simfoničnim orkestrom. Lahko rečem, da skupino končno sestavlja pet enakovrednih članov, ki imajo, kar je bistveno, enak pogled in cilje.
Lahko rečem, da skupino končno sestavlja pet enakovrednih članov, ki imajo, kar je bistveno, enak pogled in cilje.
V zadnjih letih je bilo nekaj sporov z nekdanjimi člani glede različnih stvari. Kako te stvari stojijo zdaj? So rešene?
Še vedno poteka nesoglasje z imenom Pop Design, ki si ga je bivši pevec omislil dodati svojemu imenu, in ta zadeva še ni zaključena.
Menda ste kljub sporom na okrogli jubilej povabili tudi nekdanja člana Vilija Resnika in Mirana Rudana. Boste skupaj stali na odru?
Res je, tudi datumsko bi se uskladili, vendar sta povabilo zavrnila.
Mislite, da bi bilo možno, da bi se na odru kdaj zbrali prav vsi nekdanji člani benda?
To ni možno zaradi časovnega okvira koncerta in ker je bilo članov veliko. Smo pa odprti, če bi kateri bivši pevec izrazil željo, da bi se nam želel na kakšnem koncertu pridružiti.
Že leta ste na glasbeni sceni, pa o vas marsičesa nismo vedeli. Na primer, da je vaš brat politik Karel Erjavec. Se vam zdi zanimivo, da dolgo marsikdo tega ni vedel? Kljub priimku in opazni podobnosti?
Mislim, da je to zdaj kar znano, res pa je, da tako jaz kot on tega medijsko ne izpostavljava.
Glavni pevec v bendu je zdaj Maj Vrhovec. Je z njim bend dobil nov imidž?
Maj nam je dal predvsem novo energijo, ki nam je z leti malo usahnila. Zanimivo je tudi opazovati, kako so danes mladi brezkompromisni, se ne ustrašijo ničesar, in tudi tukaj se veliko naučimo od njega. Skratka, zelo super smo se ujeli in to čuti tudi publika na nastopih. Ni jih malo, ki pravijo, da je energija na odru kot nekdaj.
Oboževalci so ga lepo sprejeli, čeprav je bilo na začetku nekaj skepse. Je pa zanimivo, da se kot glavni pevec, sploh v primerjavi s prejšnjimi, malo pojavlja v medijih. Kako to? Je bolj sramežljive sorte?
Ne, ne, ha, ha, malo ga šparamo, ha, ha! Še več kot dovolj bo priložnosti.
Tone, vi ste v skupini že dolgo, ste tudi ustanovni član, eden najbolj znanih slovenskih glasbenikov. Zanimivo, nikoli niste bili medijsko v ospredju.
Zraven sem vse od začetka. V bistvu sem leta 1985 sestavil skupino. Nikoli nisem rinil v ospredje, čeprav sem bil 30 let ata benda. Zavedam se, da ima vsak svojo nalogo, ki naj bi jo opravljal po najboljših močeh. Jaz sem skrbel za logistiko in pisal pesmi. Preostali so delali svoj posel, verjetno bolje, kot bi ga jaz, če bi bil na njihovem mestu. Sploh pa je pevec najbolj izpostavljen v skupini in bi bilo nesmiselno tekmovati z njim. Škoda pa, ker se večina pevcev ne zaveda, da brez preostalih članov niti oni ne bi bili oziroma ne bi mogli biti v ospredju.
Kljub držanju v ozadju vas mnogi označujejo za legendo. Kako gledate na takšne oznake?
Nimam se za legendo. Vsekakor smo vsi ljudje malo nečimrni, pa seveda to godi. Da te nekdo imenuje za legendo, vsekakor pomeni, da si na nekem področju nekaj napravil. Kar se tega tiče, sem ponosen, da sem pustil lep pečat v slovenski pop muziki, seveda, da ne bo pomote, v sodelovanju s Pop Design. Vesel sem, da tako rekoč vse moje pesmi poznajo in prepevajo ljudje, ki takrat, ko so nastale, še niso bili rojeni. To pomeni, da so dobre. Mogoče sem pa res legenda! (smeh)
Nimam se za legendo. Da te nekdo imenuje za legendo, pa vsekakor pomeni, da si na nekem področju nekaj napravil.
Kako se je skupina v minulih letih spreminjala? Se vam zdi, da ste danes zelo drugačni kot na začetku ali v prvem desetletju, dveh?
Veliko članov se je zamenjalo, predvsem na začetku, ko smo se še iskali. Dejstvo pa je, da je jedro skupine vedno ostalo isto. Jani kitarist, bobnar Dačo in jaz. Tako da se podoba skupine ni prav dosti spreminjala. Mi in preostali, ki so prišli, smo imeli radi to glasbo. No, smo pa se spremenili. Nimamo več toliko las kot pred 20 leti (smeh).
V vsem tem času se je spremenila tudi glasbena scena. Kakšna je v Sloveniji danes?
Z mojega vidika se ni kaj dosti. Še vedno nastopamo kot nekdaj, le da so pod odrom drugi, mlajši obrazi. Osebno me moti samo to, da veliko skupin igra na play back neko instant muziko. Če se mene vpraša, te skupine ne bodo dočakale 40 let. Mi pa od vsega začetka igramo samo svojo glasbo, in to samo v živo. Na to smo še posebno ponosni.
V bendu ste glasbenik in spremljevalni vokalist. Ste kdaj želeli biti glavni pevec?
Vedno sem se zavedal, da so vsi vokalisti v skupini boljši od mene. Se pa počutim kot frontman na bas kitari. (smeh)
Skupina ima številne uspešnice, ki jih poznajo stari in mladi. Imate svojo najljubšo?
Težka vprašanja zastavljate! Zame so tako rekoč vse pesmi skupine super. Če pa bi že moral izbrati najljubšo, bi bila to verjetno Potepuh. Toda že v naslednjem trenutku bi se verjetno odločil za Volka samotarja. Ah, kje, izpustil sem Ne bom ti lagal.
