Poroka bo!

Zaradi svoje sproščenosti, iskrenosti in predanosti delu na televiziji Kranjčanka upravičeno velja za eno izmed najbolj priljubljenih televizijskih voditeljic. Ker je zelo zaposlena, se dobiva v bližini RTV-hiše. »Ah, december … ne vem čisto dobro, ali naj mu rečem najbolj veseli mesec ali najbolj kaotični mesec leta. Seveda imam rada božični čas, lepo okrašena mesta, sprehod med stojnicami, klepet ob kuhanem vinu in pečenem kostanju pa družinska srečanja, a se mi vse prevečkrat zdi, da je vsako leto več stresa, hitenja, opravkov, gneče in nesproščenosti. Če sem povsem iskrena, ne morem reči, da mi je december najlepši čas v letu, prej si večkrat zaželim, da bi bil že mimo.«

Med sprehodom mi prizna, da bi ob neomejenih možnostih december preživela nekje na toplem, v bolj mirnem okolju. »Pa ne govorim o nekih sanjskih eksotičnih počitnicah, le poletni meseci so mi precej bolj blizu kot zimski. Poleg tega nisem človek, ki bi decembra na dolgo in široko analiziral leto, ki se izteka. Dnevi se obračajo za vse enako, vmes pa sprejemamo odločitve, ki nam kreirajo pot. Na koncu je leto, dobro ali slabo, večinoma odvisno od naših odločitev.«

Postala bolj prizanesljiva

S Katjo se vendarle ozreva v bližnjo preteklost. »Sama sem z iztekajočim se letom zadovoljna, tudi zato, ker sem po petih letih od spomladi spet del oddaje Dobro jutro. V precej manjšem obsegu sicer kot pred leti, ko sem pretiravala z delovnikom, a dovolj, da me, ob redni službi, osrečuje. Všeč mi je tudi, da smo precej stalna ekipa sodelavcev, ki že vrsto let ustvarjamo skupaj, tako so med nami spletene tudi prijateljske vezi. Zame je stvar precej preprosta. Nekateri obiskujejo fitnes, savno, takšne ali drugačne tečaje in delavnice, drugim je hobi kuhanje, potovanja ali kvačkanje. Jaz imam pa rada televizijo, že več kot 30 let, in nekaj ur na teden posvetim temu,« se nasmeji ob strastnem pripovedovanju.

»Že res, da zato ne počnem dosti drugih stvari, niti nimam drugih resnejših hobijev, tudi druženja s prijatelji so redka, vendarle ima dan le 24 ur, a mi tako življenje ta hip ustreza. Vsak dan je dober in počnem to, kar me veseli, nisem nesrečna ali zagrenjena. Moja Neja je odrasla in me ne potrebuje kot včasih, ima svojo službo in življenje, čeprav sva še vedno precej povezani. Saj me marsikdo vpraša, ali se mi po toliko letih, pri skoraj 53, še vedno da vstajati tako zgodaj, ampak … Po tridesetih letih se še nisem naveličala televizije in še vedno uživam pri tem delu,« mi z zadovoljstvom poudari. »Sem se pa z leti naučila biti precej bolj prizanesljiva do sebe. Ne nalagam si več preveč bremen. Če sem zaspana ob petih popoldne, bom zaspala na kavču in se ne bom žrla, da to mogoče ni najbolje ali največ, kar bi lahko naredila to popoldne. Hvala bogu za leta,« se nasmeji v svojem slogu. »Nikoli več ne bi bila stara npr. 20. Bila sem kot živo srebro, starši so govorili, da revolucijo doma delam. Z leti, izkušnjami in preizkušnjami sem postala bolj umirjena,« iskreno prizna v smehu.

Zveza na daljavo

Dotakneva se njenih začetkov v televizijskem mediju pred več kot 30 leti. »Začelo se je z avdicijo in televizijskim izobraževanjem. Opravila sem govorne vaje, obvladovanje prostora, tj. studia ali odra, neverbalno komunikacijo, z izkušenimi televizijci sem nekaj mesecev hodila na terenska snemanja in v montažo, šele potem, sem bila, recimo, pripravljena za nastop pred kamero.« Pa je vedno tako prešerno razpoložena in polna energije? »Res se veliko smejim, za nekatere čisto preveč. Ampak jaz sem odprt človek, vesela in optimistična po naravi. Sem se tudi v oddaji že smejala tako zelo, da so mi solze tekle po obrazu. Če se zgodi kaj smešnega, se pač smejim.« Nasmešek na obraz ji riše tudi srčni izbranec Michael, s katerim sta srečna že pet let in je konec lanskega leta pokleknil pred njo. »Res je, dobrih pet let se že greva zvezo na daljavo. Čeprav sem vedno govorila, da taka oblika zveze ni zame, ker potrebujem človeka ob sebi, nama gre v bistvu super. Malo manj super je sicer pogosto gledanje v koledar in preračunavanje možnih srečanj, a je kljub temu vredno skupnih trenutkov. In, ja, poroka bo.«

Seveda mi mora takoj razkriti, kdaj se bosta poročila. »Zgodaj spomladi, ob morju in zjutraj. Nihče od naju ni za velike poroke, to bo zelo minimalističen obred, zato sva lahko z organizacijo bolj sproščena. Se pa niti po poroki ne bo dosti spremenilo, vsaj še nekaj časa ne. Trenutno ni realne možnosti, da bi živela skupaj, ker ima vsak svojo službo, ki bi jo težko opravljal v drugi državi. Ni idealno, a če se hoče, se zmore. Prednost najinega razmerja je, da si resnično vzameva čas drug za drugega, kadar se vidiva, zato nama ni težko.«

Katja je zadovoljna z iztekajočim se letom. Foto: Igor Modic

»Spoznala sva se prek skupnih prijateljev, ki so se nekega lepega dne odločili, da mi najdejo fanta, njemu pa punco. In da bi bila midva idealen par. Precej debat in smeha je bilo na to temo, a sva oba to vzela bolj za hec kot zares, češ, jih bo že minilo. Pa jih ni. So kar vztrajali in trdili, da bi midva znala res dobro funkcionirati skupaj, zato so naju povabili na neki mednarodni dogodek, ki so ga organizirali. In tako se je začela najina zgodba, ostalo je zgodovina. A ne rečejo tako nekako v filmih?« sklene z nasmeškom. »Ampak tudi ta zgodba ima nauk. Ta je, da vas pravi prijatelji res dobro poznajo, in če so pravi prijatelji, vam želijo samo dobro. Jim je pametno prisluhniti ali jih vprašati za nasvet.« Pred odhodom v njeno redno službo pa izvem za želje za leto 2023. »Nimam posebnih želja. Seveda, da bi bila zdrava, srečna, zadovoljna, zaljubljena … Da bi bili moji bližnji v redu itd. V bistvu sem precej skromen človek, zame je življenje lepo in ne sanjam o nedosegljivih stvareh. Poskušam biti pozitivna in dobre volje. Če si dobre volje, vse lažje teče.«