DOM IN VRT

Poskrbimo za pravilno prezimovanje agrumov

Limone, pomaranče in klementine spadajo med temperaturno bolj občutljive, pozimi jim ustreza med 5 in 10 stopinj Celzija, mandarine, kumkvati in grenivke pa lahko preživijo tudi pri 5 stopinjah
Fotografija: V notranjosti Slovenije jih gojimo v loncih in jih pred zimo prestavimo v zaprte prostore. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
V notranjosti Slovenije jih gojimo v loncih in jih pred zimo prestavimo v zaprte prostore. FOTO: Getty Images

Limone, pomaranče, limete in drugi agrumi izhajajo z Daljnega vzhoda, udomačili so se tudi v Sredozemlju, zato jih pri nas na prostem lahko gojimo v Primorju. V notranjosti države smo omejeni na gojenje v loncih, saj jim naši hladni in vlažni meseci niso po godu. Kljub temu se lahko marsikdo vsako leto pohvali s celo več kilogrami slastnih sadežev. Kako torej prezimimo agrume?

Hladen in svetel prostor

Limone, pomaranče in klementine spadajo med temperaturno bolj občutljive, pozimi jim ustreza temperatura med 5 in 10 stopinj Celzija, mandarine, kumkvati in grenivke pa lahko preživijo pri temperaturi 5 stopinj. Ko se začnejo zunanje temperature spuščati pod 10 stopinj, jih moramo torej umakniti v zaprte prostore, a tudi tam moramo poskrbeti za primerne razmere. Prostor, denimo zimski vrt, zastekljeni balkon, osvetljeno stopnišče, naj bo hladen in svetel, temne kleti niso primerne, zračna vlaga naj bo vsaj 50-odstotna; v suhih prostorih jih moramo občasno rositi po listih z mehko vodo, da zvišamo relativno zračno vlago v njihovi neposredni okolici. Ne postavimo jih k vratom, saj ne marajo prepiha.

Zalivamo previdno, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin. FOTO: Getty Images
Zalivamo previdno, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin. FOTO: Getty Images

Zaradi temperaturnega in svetlobnega šoka lahko odvržejo liste, še zlasti če je na rastlini veliko plodov – to sicer ni konec sveta, saj se limonovci, pomarančevci in mandarinovci spomladi običajno obrastejo.

V hladnem delu leta je treba zalivanje prilagoditi zmanjšanim potrebam, preveč vode lahko povzroči gnitje korenin, saj se zemlja počasneje suši, in prekiniti gnojenje, saj ne rastejo aktivno. Gnojiti jih začnemo spet spomladi.

Napad škodljivcev

V pretoplem prostoru z nizko zračno vlažnostjo so rastline zelo dovzetne za napad škodljivcev, izgubijo veliko listov in energijo spomladi usmerijo v vnovično olistanje namesto cvetenje. Povrhu začnejo na toplem odganjati šibke, razpotegnjene poganjke, kar pomeni, da bodo imeli naslednje leto slabšo rodnost in redkejšo krošnjo. Pogosta nadloga je tudi kapar, katerega prisotnost bomo prepoznali po večji količini medene rose ali sladke tekočine, ki kaplja po listih in tleh. Zatiramo ga z insekticidom na osnovi piretrina (izvleček krizanteme). Dobro poškropimo celotno rastlino, tudi vse spodnje strani listov, in postopek v nekaj dneh ponovimo.

V pretoplem prostoru z nizko zračno vlažnostjo so rastline zelo dovzetne za napad škodljivcev in bolezni. FOTO: Getty Images
V pretoplem prostoru z nizko zračno vlažnostjo so rastline zelo dovzetne za napad škodljivcev in bolezni. FOTO: Getty Images

Ko se temperature dvignejo, običajno konec aprila ali v začetku maja, lahko zaključimo prezimovanje agrumov in občutljive rastline znova postavimo na prosto. Pomembno je, da temperatura med zimskim prostorom in novim spomladanskim mestom ne presega razlike desetih stopinj Celzija.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije