Poskrbimo za zalogo domačih semen

Pridelava lastnih semen je vedno bolj priljubljena, še posebno če smo se v pretekli sezoni dokopali do kakšnih posebnih semen okrasnih rastlin ali posebno slastnih plodovk. Mnogi imajo domača semena raje tudi zato, ker so pač domača in ni strahu pred gensko spremenjenimi sortami, nekatera pa se iz roda v rod selijo že več generacij. Vzgoja lastnih je povsem enostavna, treba je le upoštevati nekaj napotkov, jih pravočasno pobrati ter predvsem pravilno shraniti.

Kdaj jih pobrati

Pri plodovkah, katerih semen si želimo tudi v naslednji sezoni, pustimo sadeže na rastlini čim dlje, da povsem dozorijo. Iz ene paprike denimo lahko dobimo ogromno semen, dovolj, da napolnimo večjo gredico, če vsa tudi vzklijejo, seveda. Za vsak slučaj je bolje spraviti nekoliko več semen, spomladi bomo namreč opravili test kaljivosti, in tista, ki ne bodo kazala znakov življenja, bo treba nadomestiti. Če plodove poberemo prehitro, semena najverjetneje ne bodo primerno dozorela in uspeh, da naslednje leto vzklijejo, bo manjši. Enako velja pri pobiranju odcvetelih cvetov okrasnih rastlin. 

Odstranimo vse morebitne smeti in dele rastline, ki se držijo semen.

Počakajmo, da povsem odvržejo cvetne liste in se začno že malce sušiti, šele takrat jih porežemo ter semena stresemo v papirnato vrečko, jo dobro zapremo in spravimo v temen in hladen prostor, nikoli v rastlinjak, preblizu okna, radiatorja ali drugega vira toplote. Ta lahko namreč nežna semena poškoduje in spomladi ne bodo vzklila ali pa rastline ne bodo dovolj močne in zdrave. Optimalna temperatura za shranjevanje je nič več kot 10 stopinj Celzija, tudi zračna vlažnost v prostoru naj ne presega 50 odstotkov. 

Biti morajo suha in čista.

Nikar v plastiko

Semen prav tako nikoli ne spravljamo v plastične vrečke ali posode, te namreč ne prepuščajo zraka in semena lahko splesnijo. To se še zlasti rado zgodi s semeni paradižnika, buč in bučk, kumar in drugih rastlin, katerih sredica je mokra in mesnata. Preden jih spravimo, zato takšna semena dobro očistimo, odstranimo morebitne koščke ploda, jih umijemo in dobro posušimo, šele nato jih spravimo v papirnato vrečko ali manjšo kartonasto škatlico. Da bi res preprečili vlagi, da jih uniči, lahko v posamezne paketke dodamo blazinico silikagela (silica gel), ki ga kupimo v lekarnah in bolje založenih vrtnih centrih, na voljo je tudi v različnih spletnih trgovinah. Gre za sušilno sredstvo, ki nase veže vse vrste vlage iz okolja. Semena bodo vlažna tudi, če jih pobiramo zjutraj, ko je zunaj še rosa, ali tik po dežju, zato se opravila raje lotimo ob koncu vročega in suhega dne. 

Vrečke ustrezno označimo.

Ko so semena čista, suha in v ustreznih vrečkah, teh ne pozabimo označiti. Nekatera je sicer enostavno prepoznati, semena bučke najbrž ne bomo zamenjali za tisto, iz katerega bo zrasla paprika, se pa hitro pomešajo različne sorte, denimo paradižnika ali paprike, pa tudi različne sorte paprike, feferoni in čiliji imajo izjemno podobna semena. Ob sorti zapišemo še datum, kdaj smo jih zapakirali, mnogo jih namreč lahko hranimo tudi dve ali tri sezone, če so pravilno spravljena, pozneje pa ne bodo več tako zelo dobro vzklila, zato jih porabimo, dokler je še čas.