Slovenska poslanka bi uvedla živalsko policijo

Na izredni seji odbora za kmetijstvo o nedopustnem ravnanju z živalmi, ki so jo nedavno pripravili na pobudo opozicijskih strank zaradi odmevnih primerov mučenja konja Maxija, krutih videoposnetkov metanja mačke z mostu itd., niso sprejeli nobenega sklepa, ki bi pomenil hitro, učinkovito in ustrezno ukrepanje proti mučiteljem živali ali njihovim neodgovornim lastnikom.

Kljub nazorni predstavitvi krutega ali neodgovornega ravnanja z domačimi rejnimi živalmi, podprtega s številnimi fotografijami konj, govedi in drugih parkljarjev, ter opisu dogajanj s terena, za kar je poskrbela Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj iz Orove vasi, poslancem ni uspelo preseči političnih razlik za učinkovitejši pregon mučenja.

Z osmimi glasovi proti so predstavniki vladajočih strank zavrnili sedmerico poslancev iz opozicije, ki je predlagala več radikalnejših ukrepov za dobro (rejnih) živali. Tako so zavrnili predloge, da je treba upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nemudoma zagotoviti denar za več inšpektorjev in izvajanje učinkovitejšega nadzora, da vlada v treh mesecih predlaga spremembe kazenskega zakonika za učinkovito zagotavljanje varstva in blaginje živali pred mučenjem, da preuči možnost, da bi društvom za zaščito živali podelila pooblastila za ukrepanje v primeru zanemarjanja in mučenja živali, ter da bi policija prenehala uporabljati konje in pse kot prisilno sredstvo proti množici za vzpostavitev javnega reda.

Namesto tega so sprejeli le nekaj blažjih ukrepov koalicije. Odbor je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naložil, naj v 30 dneh pripravi posebno poročilo o številu prijav zanemarjanja živali, uvedenih prekrškovnih postopkov in odvzetih rejnih in hišnih živali v zadnjih petih letih. Poleg tega mora v pol leta dopolniti še zakonodajo s področja zaščite rejnih živali s pravili za zaščito kopitarjev. UVHVVR pa so naložili, »naj pri izvajanju sistematičnih letnih pregledov kmečkih gospodarstev da večji poudarek preverjanju pogojev dobrobiti živali«.

Poslanka Meira Hot je kot ena od predlagateljic seje dala vedeti, da je nedopustno, da smo imeli v manj kot enem mesecu štiri ali pet javno zabeleženih primerov krutega ravnanja z živalmi, v petih letih pa so sodišča izrekla le 38 obsodb zoper mučitelje. Primerov krutega ravnanja je namreč veliko več, pregon teh dejanj pa ni ne ustrezen ne učinkovit. Prepričana je, da bi odvračilni učinek dosegli le z višjimi kaznimi (v tujini so od šestkrat do dvajsetkrat višje kot pri nas). Meni, da bi morala država za rejne živali zagotoviti zavetišče, ministrstvo za pravosodje spremeniti kazenski zakonik, če že ne bi želeli dati večjih pooblastil društvom za zaščito živali. Da bi bil nadzor učinkovitejši, bi morali razmisliti tudi o uvedbi živalske policije.

Kritike s terena

Natalija Nedeljko je bila še ostrejša. Zgolj govoriti o ničelni toleranci do mučenja živali ni dovolj. Treba je ukrepati. Če vidiš, da žival stoji v dreku, da je shirana itd., je treba zadevo prijaviti. Prepričana je, da so za tako stanje odgovorni tudi veterinarji in veterinarski inšpektorji, ki neprimernega ravnanja ne prijavljajo ali pa neodgovorne lastnike celo opozarjajo, naj se pripravijo na pregled, namesto da bi bili obiski nenapovedani. Nedeljkovi se zdi nedopustno, da je sledljivost lastništva pri kravi zagotovljena, pri konjih pa se izgubi. Še posebno jo boli, da tekmovalni ali službeni konji po koncu kariere končajo pri preprodajalcih ali v klavnicah, ne pa v državnem zavetišču za rejne živali. Ne razume, da za odslužene ali zavržene konje in druge kopitarje skrbijo le v dveh zavetiščih društva za zaščito konj, država pa kljub ogromnemu številu zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč ni sposobna zagotoviti niti enega državnega. Jezi jo, da so kazni za mučitelje živali nizke (od 400 do 800 evrov) in da je pomembnež, ki je psa privezal za avto in po tleh vlekel do smrti, dobil le pogojno kazen. Opozorila je še, da nekateri veterinarski inšpektorji niso kos svojemu delu zaradi neznanja in da jih o konjih poučuje ona. Najbolj pa jo moti, da že 15 let posluša, kako država pripravlja pravilnik o zaščiti rejnih živali, tega pa še ni.

Iztok Humar, ustanovitelj društva za pravice živali, je dodal, da bo bolje takrat, ko bo vsak človek postal ombudsman za živali in bo vsak začutil, da je treba prijaviti lastnika, ki ima govedo na pašniku brez enega samega drevesa in sence, kamor bi se krave lahko umaknile pred pripeko. In da ne bo bolje, dokler bo možno mučenje 13 konj v Lipici iz kaznivega dejanja po politični liniji spremeniti v prekršek.

Violeti Tomić (Levica) pa se ne zdi dopustno, da se društva za zaščito živali odzovejo na vsako prijavo takoj, da delajo prostovoljno vsak dan, veterinarski inšpektor pa potrebuje štiri dni, da se zadeve loti, ker sta vmes sobota in nedelja. Matjaž Guček, generalni direktor UVHVVR, pa je dejal, da se premalo govori o odgovornosti lastnikov (rejnih) živali za njihovo blaginjo in da vseh anomalij ne morejo nadzirati ali preprečiti ne veterinarski inšpektorji ne zavetišča.