Ste tudi vi opazili, da pogosto rečete: »Srečen bom, ko ...« Pa to drži?

Morda mislite, da boste srečnejši, če boste deležni odobravanja nekoga, ki ga občudujete, če se bo vaš odnos spremenil ali pa če bo šef začel stvari delati tako, kot želite vi. Ta občutek je zelo pogost: gre za zamisel, da je naša sreča odvisna od nečesa zunaj nas. To je znano kot čustvena odvisnost, kar se zgodi, ko naša čustva in lastna vrednost temeljijo na zunanjih dejavnikih, na primer na tem, kakšno je mnenje druge osebe o nas. Če pa želimo v sebi in svojih odnosih najti občutek miru, je pomembno, da stopimo v čustveno neodvisnost.

Kaj je čustvena neodvisnost?

To je sposobnost, da uravnavate svoja čustva in se še vedno počutite dobro, tudi ko se pojavijo težke situacije. Prav tako je praksa, da lahko uravnavate svoja čustva, ne da bi pri drugi osebi iskali stalno odobritev, pozornost in potrditev.

Ena od slabih strani čustvene odvisnosti je, da če se stvari ne dogajajo v našo korist, bo to verjetno negativno vplivalo na naše razpoloženje in občutek lastne vrednosti. Delovanje na ta način vpliva na naš občutek miru, saj se dejavniki zunaj nas nenehno spreminjajo. Mnenja ljudi o nas niso pod našim nadzorom.

Občutek sreče in miru

Tistim, ki so čustveno neodvisni, običajno ni treba iskati virov zunaj sebe, da bi jim povedali, da so v redu. Seveda je normalno, da si želimo potrditve od tistih, ki jih imamo radi. Toda čustvena odvisnost preseže mejo, ko sta naša samopodoba in lastna vrednost odvisni od tega, kako drugi ljudje čutijo do nas ali kakšno mnenje imajo. Čustvena neodvisnost je sposobnost ravnotežja med pozornostjo na dogajanje zunaj vas in nadzorom nad svojim odzivom na te dogodke. Z njo ostane vaš občutek samega sebe nedotaknjen zaradi vašega prepričanja o sebi. Ljudje, ki so čustveno neodvisni, lahko gojijo občutek sreče in miru, kljub temu kar se morda dogaja v njihovem življenju in odnosih. To ne pomeni, da nanje nikoli ne vplivajo stvari, ki se dogajajo zunaj njih, vendar imajo še vedno občutek, kdo so in lahko notranje izpolnijo svoje potrebe. Da bi tudi vi postali čustveno neodvisni, sledite nekaj namigom.

1. Vadite čuječnost

Čuječnost je posvečanje pozornosti sedanjemu trenutku, da se zavedate, kaj se dogaja v vas (misli, občutki) in zunaj vas (situacije in drugi zunanji dejavniki), ne da bi jih ocenili kot dobre ali slabe. Vadba čuječnosti vam lahko pomaga zgraditi čustveno neodvisnost, saj lahko poveča zavedanje o svojih reakcijah in odzivih, ko se stvari ne zgodijo po načrtih. Ne moremo ozdraviti tistega, česar se ne zavedamo. Zato nam lahko čuječnost pomaga povečati zavedanje o vzorcih vedenja in misli, ki ohranjajo čustveno odvisnost.

2. Določite svoj zakaj

Lahko začnete z uporabo naslednjih vprašanj kot napotkov pri pisanju dnevnika, da se poglobite v to, zakaj želite zgraditi svojo notranjo odpornost. Zakaj je za vas pomembno, da postanete čustveno neodvisni? Kako se počutite, ko morate biti odvisni od drugih ali stvari zunaj vas, da bi se počutili bolje? Kakšna je ta izkušnja? Kaj vam pomeni, da postanete čustveno neodvisni, in kako vidite, da se vaše življenje spreminja zaradi tega, da imate več nadzora nad svojimi čustvenimi stanji? Jasno razumevanje odgovora na svoj zakaj bo služilo kot motivacijski dejavnik, da boste še naprej opravljali delo, ki je potrebno, da postanete čustveno bolj neodvisni.

3. Preoblikujte svoje razmišljanje

Zapišite misli in prepričanja, zaradi katerih ste čustveno odvisni. Na primer: »Drugi ljudje se morajo ob meni dobro počutiti, to potrebujem, da se lahko počutim bolje.« Ali pa: »Če gredo stvari po moje, lahko čutim, da imam nadzor nad svojim življenjem.« Ko naletite na takšne misli (znane tudi kot kot samodejne negativne misli), jih zamenjajte z nečim nevtralnim in prilagodljivim, na primer: »Lahko se počutim dobro sam s seboj, kljub temu da nekdo o meni misli drugače.« Zmožnost zamenjave samodejnih negativnih misli z alternativnimi, prilagodljivimi izjavami vam lahko pomaga pri prenovitvi razmišljanja.

4. Bodite sočutni do sebe

Vprašajte se, čemu se izogibate, če ste čustveno odvisni od druge osebe. Je to osamljenost, žalost, strah pred zavrnitvijo? Bodite pozorni na to, kaj se skriva pod občutkom čustvene odvisnosti od druge osebe, in imejte sočutje do teh temeljnih občutkov. Recimo: »Dobro je doživeti tudi žalost in osamljenost. Nič ni narobe z mano, če se počutim neprijetno zaradi zavrnitve.« Tako lahko povečamo svojo sposobnost prenašanja težkih čustev, ne da bi jih morali pomiriti tako, da iščemo odobritev nekoga drugega. Gre za obliko samopomiritve, ko se počutimo preobremenjene s čustvi.

5. Naučite se samopotrditve

Pogosto se čustvena odvisnost prepleta z ugajanjem ljudem. Tako premikamo svoje meje, da bi ugodili drugemu. Vaja samopotrditve pa pomeni, da si dovolite, da občutite svoja čustva in jih sprejemate skupaj s svojimi mislimi. »Moji občutki so smiselni. Dobro je čutiti, kar čutim. Dovoljeno mi je postavljati meje.« Naslednjič, ko boste iskali potrditev od nekoga drugega, se vprašajte: »Kaj bi rad slišal od te osebe?« Nato tisto recite sami sebi.

6. Vadite odpuščanje

Praksa odpuščanja pomeni osvoboditev potrebe po nadzoru nad tem, kako drugi čutijo do nas, da bomo mi lahko sami s seboj dobro. Ko se naučimo opustiti ta pričakovanja, prevzemamo tudi odgovornost za svoja čustva in za to ne dajemo odgovornosti več drugi osebi. To je resnična oblika sprejemanja, saj priznamo, da imajo drugi ljudje pravico do svojih občutkov in mnenja o nas, vendar to ne spremeni bistva tega, kdo smo in kako se počutimo.