Povoženo divjad spet odvažajo državne službe
Le dober mesec je veljala uredba, po kateri higienski službi Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ni bilo treba več odvažati povoženih živali s cest in železnic, razen v primerih, ko je šlo za domačo žival ali divjega prašiča. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) se je namreč vsul plaz pritožb z vseh strani. In od 12. avgusta znova velja, da mora to na svoje stroške in s svojimi ekipami zagotavljati javna veterinarska služba.
Sporna uredba
Zaradi od 1. julija veljavne uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorij 1 in 2 sta se nekoliko spremenila način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov teh dveh kategorij. Ker so eden od virov v obeh kategorijah tudi povožene živali s cest in železnic, pa je nastal problem tako pri upravljavcih cest kot železnic. Njim so namreč 4. julija predpisali tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi. O povoženih prostoživečih živalih (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici je bilo treba po novem obvestiti upravljavca cest oziroma železnice, ki naj bi sam poskrbel za odstranitev povožene živali, o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa obvestil veterinarsko upravo.
Zaradi tega obvestila in zmede se je vedno več občanov obračalo na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Lovske družine so o odstranitvi povožene živali tako morale obveščati upravljavce cest, ki o novem protokolu niso bili obveščeni. Vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, je tako ostalo nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali so ostajala na cestah in ob njih, s tem pa se je tveganje za nastanek nesreč v prometu še povečalo. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali pa je vodil tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali urediti sistemsko.
Uredba je bila tudi neskladna z zakonom o divjadi in lovstvu, ki določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Ta pa ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub. Prav tako si mora poginulo divjad in zavarovane velike zveri čim prej ogledati in poskušati ugotoviti vzrok smrti. Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katere lovci ocenijo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno ostal pristojen VHS.
Spet po starem
Lovska zveza Slovenije je 10. avgusta prejela vabilo UVHVVR za sestanek na temo povoženih prostoživečih živali na cestah in železnici. Udeležila sta se ga predsednik LZS Lado Bradač in direktor strokovne službe LZS Božo Zakrajšek in dogovorili so se, da že 12. avgusta prenehajo uporabljati protokol obveščanja, ki je bil vzpostavljen 1. julija. Zaradi težav pri implementaciji odvoza povoženih prostoživečih živali s cest in železnic pa je UVHVVR sklenila, da zagotovi odvoz teh živali v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz državnega proračuna.
V praksi to pomeni, da spet veljajo stara pravila oziroma da povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj sporoči direktno na številko NVI VHS ali ga prijavi na številko 112. Regijski center za obveščanje nato obvesti veterinarsko higiensko službo glede odvoza trupla povožene živali in lokalno pristojnega upravljavca lovišča zaradi odvzema materialnega dokaza za potrebe evidentiranja izgub divjadi. Kadar gre za povoženega divjega prašiča, pa je najdbo treba vedno sporočiti na številko 112, ki o tem obvesti UVHVVR ne glede na to, kdo je prijavitelj (lovec ali druga fizična oseba, Dars, policija …). V ta namen je na UVHVVR zagotovljena tudi telefonska številka 01 300 13 59, ki je vsakomur dosegljiva nepretrgoma. Sodelavec UVHVVR, ki je v stalni pripravljenosti, bo obvestil NVI VHS, ta bo poskrbel za odvoz trupla in po potrebi klical prijavitelja.
S stališča prometne varnosti bi bilo zaželeno, da voznik s ceste čim prej umakne zbito žival, a le če ima pri roki zaščitne rokavice ali plastično vrečo, da ne bi prišel v stik z morda bolno živaljo. Še posebno če je ta še živa oziroma le ranjena in bi ga lahko ranila. Za odvoz kadavrov sicer največkrat poskrbijo veterinarski higieniki. Kadar gre za veliko divjad in zveri (jelen, srna, divji prašič, medved, volk, lisica, šakal), za poginule ali ranjene živali poskrbijo skupaj z lovci, za manjše divje ali domače pa sami. Za to početje so higieniki najbolje opremljeni, saj so cepljeni proti steklini, imajo zaščitno obleko in opremo ter vitel za nalaganje težjih kadavrov. Gre za nevarno dejavnost, saj se je treba ustaviti ob robu ceste in povoženo žival naložiti, kar je stresno zlasti na avtocestah ali za nepreglednim ovinkom.
