Prasec Brusco spet na svobodi

Mnogi Italijani so bili junija besni. Po 25 letih so namreč iz rimskega zapora Rebibba izpustili zloglasnega mafijca Giovannija Brusca, imenovanega Prasec, nekdanjega zaupnika legendarnega šefa mafijske združbe iz mesta Corleone na Siciliji Salvatoreja Riine. Brusco, ki naj bi priznal, da je s sveta spravil več kot sto ljudi, je postal svetovno znan po dveh okrutnih umorih.

Najodmevnejši je bil atentat na legendarnega lovca na mafijce, preiskovalnega sodnika in tožilca Giovannija Falconeja. Prasec je ob avtocesti pri Palermu nastavil več kot 400 kilogramov eksploziva in ga sprožil, ko se je mimo v avtomobilu peljal Falcone z ženo in tremi varnostniki. To je bil neposreden napad sicilijanske mafije na italijansko državo. Še bolj okrutno je Prasec umoril 11-letnega Giuseppeja Di Mattea, sina skesanega mafijca. Fanta so ugrabili leta 1993, ga več kot dve leti zadrževali na samem, nato pa so ga zadavili in njegovo truplo vrgli v kislino.
 

Ogorčenje

In če človeka, ki stori taka zločina in seveda še več kot sto drugih, po 25 letih spustijo na prostost, je po svoje razumljivo, da je velik del italijanske javnosti skočil pokonci. Tudi vsega hudega navajeni in z vsemi žavbami namazani politiki so bili ogorčeni. »To je nesprejemljiva sramota, kazalnik, da pravica ne obstaja,« je, denimo, zapisala ogorčena rimska županja Virginia Raggi. Ministrica za južno Italijo Mara Carfagna pa je izjavila, da je bila izpustitev resda pravno korektna, a moralno povsem nesprejemljiva. Enrico Letta, vodja sredinske Demokratične stranke, je dejal, da je izpustitev kot »udarec v trebuh, ki te pusti brez besed«.

Najdlje od vseh je šel vodja desničarske stranke Liga in nekdanji notranji minister Matteo Salvini, ki je za italijanske medije povedal: »Oseba, ki stori takšna dejanja, ki se otroka znebi tako, da ga namaka v kislini, ali ubije sodnika Falconeja, je po mojem mnenju zver, ki ne bi smela narediti niti koraka zunaj zapora.«


Giovanni Brusco je bil glavni izvrševalec ubojev, ki jih je naročeval veliki mafijski šef cosa nostre Salvatore Riina. Aretirali so ga leta 1996, štiri leta po uboju sodnikov Giovannija Falconeja in njegovega tesnega sodelavca, prav tako preiskovalnega sodnika in tožilca, specializiranega za pregon mafije, Paola Borsellina. Ta je prav tako izgubil življenje ob eksploziji podtaknjene bombe; Brusco naj s tem atentatom ne bi bil povezan, je pa tudi ta napad naročil boter Riina.
 

Skesanec

Brusco je v zaporu začel sodelovati s policijo in tožilci, postal je tako imenovani skesanec, in zaradi njegovih pričevanj je bilo aretiranih še več članov mafije na Siciliji. Poleg tega je policiji posredoval nekaj zelo koristnih informacij, na podlagi katerih so lahko razumeli ozadje nekaterih mafijskih bombnih napadov v 80. letih prejšnjega stoletja. Po njegovih pričevanjih naj bi, kot je italijanskim medijem razlagal vodja oddelka italijanskega tožilstva za boj proti mafiji Federico Cafiero De Raho, sodniki pri presojanju kazni zanj domnevali, da je 25 let zapora primeren ukrep. Najbrž pri izrekanju niso vedeli, da bo njegova izpustitev nekoč izzvala tako burne odzive javnosti.


V nekaterih južnih predelih Italije pa se niso tako odzvali na izpustitev nekdanjega mafijskega morilca. Zlasti ne v predelih Neaplja, Kalabrije in Sicilije, kjer sicer na simbolni ravni še vzdržujejo spomin na legendarna protimafijska sodnika Falconeja in Borsellina. A odnos do mafije se pri mnogih prebivalcih mest na jugu še vedno ni spremenil. Kot je nedavno za BBC zapisal profesor na ugledni angleški univerzi v Oxfordu Federico Varese, ki že vrsto let proučuje organizirani kriminal v Italiji, mnogi podjetniki še vedno prosijo mafijske šefe za razrešitev težav.
 

Mafija na pomoč

Kot je pokazala najnovejša raziskava v četrti Pagliarelli v največjem mestu na Siciliji Palermu, pri kateri je sodeloval tudi Varese, lastniki majhnih prodajaln in obrtniki od mafijske združbe, imenovane tudi družina Pagliarelli, pričakujejo, da vzdržuje red in mir. Gre za četrt, v kateri je več državnih ustanov: mestni zapor, bolnišnica in univerza. V raziskavi navajajo primer iz poletja leta 2019, ko so lastnika več trgovinic z mešanim blagom dvakrat oropali. Možakar ni šel na policijo, temveč je poklical enega od mafijskih šefov. Pokazal mu je posnetke varnostnih kamer in ga oskrbel z vsemi potrebnimi informacijami. Ni minil niti teden dni, ko je mafija našla vlomilce in jih prisilila, da so vrnili ukradeno blago. Pri pretepanju tatov je bil prisoten tudi lastnik trgovine.


Podobna je zgodba lastnika lokala v središču Palerma, ki je na pomoč poklical družino Pagliarelli, ko so njegovi prijateljici neznanci ukradli avto. V petih dneh je avto dobila nazaj.
​Mafija posreduje tudi pri poslovnih sporih med ljudmi. Tako je bila mediator v sporu med lastnikoma pekarne in bližnjega bara, ki se je odločil, da bo razširil svojo ponudbo s slaščicami in pekovskimi izdelki. To ni bilo najbolj všeč lastniku pekarne, češ da gre za nelojalno konkurenco. Posredovala je tudi v sporu med lastnikom stanovanja in najemnikom, ki je zamujal s plačilom stanarine. Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da so mafijci med pandemijo pomagali ljudem, saj so jih po Palermu videvali, ko so razdeljevali maske in pakete s hrano. Se je mafija spremenila?


Raziskovalci, s profesorjem Varesejem na čelu, ugotavljajo, da zlasti cosa nostri na Siciliji ne gre več tako dobro kot včasih. Množične aretacije, v katerih so za rešetke spravili tudi mnoge pomembne šefe, naj bi naredile svoje, izgubili so prvenstvo na trgu z mamili in sicilijanska mafija nima več moči in vpliva v svetovnem podzemlju, kot ju je imela. Na to mesto sta stopili 'ndrangheta iz Kalabrije in cammora iz Neaplja, ki sta med poznavalci zdaj ocenjeni kot najmočnejši mafijski združbi na svetu.