MLAČNO

Praznik ali poraz demokracije?

Fotografija: Skromno obložena (ali odložena?) miza v enem od volilnih štabov po nedeljskih predsedniških volitvah Foto: Aleksandar Lukić
Odpri galerijo
Skromno obložena (ali odložena?) miza v enem od volilnih štabov po nedeljskih predsedniških volitvah Foto: Aleksandar Lukić

Ob koncu nedeljskih predsedniških volitev se je vseh 7 kandidatov strinjalo vsaj v eni stvari. Kako hudo da so delali v zadnjih mesecih in zlasti v času kampanje, ko so se z vsemi štirimi potegovali za glasove. Zdaj, ko je hvalabogu vsega konec, si bodo spet lahko vzeli čas, si malo privoščili. Tako so pojamrali. Bogi, res. Kako so trpele njihove družine in službe.

Se opravičujem, toda nekako se ne spomnim, da bi kdo od veličastnih sedem organiziral kak shod v mojem kraju, ki je le streljaj od glavnega mesta in niti ne tako nepomembna točka na slovenskem geopolitičnem zemljevidu. Pravijo, da je politika saj veste kaj, ampak naši kandidati se na trotoarjih ali vogalih nočejo nastavljati niti potencialnim volivcem in volivkam. In kot da jim je pod častjo bingljati pri štantih in navadnemu smrtniku nadevati porcijo slastnega volilnega golaža. Ne le to, tudi plakatov in tabel je bilo ob cestah le za vzorec. Pa saj drugje najbrž ni bilo dosti drugače.

Očitno naši kandidati še najraje pridejo na soočenja, kjer potem najraje ne odgovarjajo na vprašanja, že če so količkaj zoprna in le za malenkost odstopajo od njihovih predstav in standardov. No, pa iz spletnega zavetja se tudi radi kažejo, drugače pa predvsem v krogu preverjenih navijačev. Naših. Bognedaj, da bi kdo od nenaših kaj vprašal ali rekel. Tega kandidat res ne potrebuje, mar ne.

In potem še ta volilni molk. Čista dvoličnost: zakaj bi morali dan pred odprtjem volišč držati jezik za zobmi, ko pa je vse okoli nas z mediji na čelu, zlasti spletnimi, zabasano s predvolilno vsebino. Zakaj pa ne bi agitirali do konca, do zadnje kapljice, če jim je še ostalo kaj – sline. Marsikje po svetu volilnega molka ne poznajo.

In po mlačni in dolgočasni kampanji je seveda mlačna tudi udeležba volivcev in volivk. V našem primeru komaj polovična. Sori, ampak 51,27 odstotka (približno 860.000 udov volilnega telesa) ne more biti praznik in zmaga demokracije, kar so v en glas zatrjevali vsi kandidati in kandidatke. To je poraz demokracije. Pri naših severnih sosedih Avstrijcih so pred tedni prav tako izbirali med sedmimi kandidati in izvolili svojega predsednika Alexandra van der Bellna ob občutno višji, 65,2-odstotni udeležbi. Leta 2020 so Američani zavrgli Trumpa ob 66-odstotni udeležbi. To je zmaga demokracije. Ne 51 procentov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije