Pred poletjem se zazrite vase
Pred kratkim so klinični psihologi priporočali, da po tretji obletnici začetka pandemije ocenimo svoje življenje, ki se je od takrat seveda močno spremenilo. Občutili smo bolečino in izgubo, hkrati pa doživeli spremembe. Komaj smo čakali, da se vrnemo v normalnost, pa vendar – ali je normalnost takšna, kot se je spomnimo? Tu je nekaj namigov, s katerimi se lahko zazremo vase in ocenimo, kje smo pristali.
Priznajte svoje izgube
Nujno je žalovati, preden se premaknemo naprej, saj je to nujen pogoj za ozdravitev in prehod v novo obdobje. Vsak od nas je morda že obžaloval nekatere izgube in negativne posledice covida, vendar lahko obstajajo še druge izgube, ki »ostajajo«, zlasti tiste, ki jih je težko ubesediti ali nam je o njih neprijetno razpravljati z drugimi. Včasih se bojimo odpreti žalosti in drugim t. i. negativnim čustvom, ker se bojimo, da ko začnemo čutiti čustva, jih ne bomo nikoli prenehali čutiti. Raziskave pa kažejo, da s tem, ko poimenujemo čustvo, dejansko zmanjšamo njegovo intenzivnost. Možgani se v bistvu umirijo, ko svoja čustva in izkušnje ubesedimo. Ko poimenujemo svoje občutke in izkušnje, lahko uporabimo kak nam osebno pomemben ritual, ki jih pomaga sprostiti in prinese občutek miru. Lahko na kamen napišete ime ljubljene osebe, ki ste jo izgubili, in to vržete v morje, denimo.
Če si priznamo svoje izgube in težke občutke, je to sicer težak, a nujen korak za napredovanje. Naj vam pri tem pomaga nekaj vprašanj: Kaj je bilo zame boleče v času korone? Kaj sem izgubil? Kako sem žaloval po teh izgubah in/ali bolečih izkušnjah? Kaj še boli? Kaj lahko storim, da priznam te bolečine, in kdo bi me lahko podpiral, ko se spopadam s svojo bolečino?
Če se po vaših prizadevanjih, da bi priznali izgubo, žalost ni zmanjšala ali se stopnjuje in ovira vašo sposobnost delovanja, je to močan znak, da poiščete podporo. Strokovnjaki za duševno zdravje so posebej usposobljeni za pomoč pri zdravljenju in okrevanju in vam lahko pomagajo usvojiti novo znanje in veščine za soočanje s tem.
Sprejmite novo normalno
Razmislimo lahko o tem, kar se je v našem življenju spremenilo – na bolje ali slabše –, ter to sprejmemo in se prilagodimo temu novemu normalnemu. Korona je spremenila življenje vsakega izmed nas. Naše dnevne rutine in način življenja so se spremenili, nekaterim od nas pa se je življenje tako drastično spremenilo, da se zdi, da se kar ne moremo znova sestaviti. Vendar je morda poskus, da bi ponovno uredili in sestavili svoje življenje, napačen pristop. Kaj pa če so v našem življenju stvari, ki jih je treba odložiti? Kaj pa če obstajajo nove rutine in načini bivanja, ki nam bolje služijo? Stvari, ki jih brez tega velikega preobrata nikoli ne bi spoznali ali poskusili? Naša življenja niso in nikoli ne bodo enaka, kot so bila pred pandemijo, in vsaj v nekaterih pogledih je to morda dobro.
Na primer delo na daljavo in hibridno delo nista le postala mogoča, ampak sta za mnoge delavce postala bolj priljubljena. Prav tako je bilo veliko odnosov med podaljšano karanteno na preizkušnji, izkazalo se je, da smo preveč ali premalo skupaj, zaradi česar moramo ponovno oceniti, s kom želimo preživeti čas. Skratka, normalno je tisto, na kar smo se navadili in kar sprejmemo. In normalno se lahko spremeni in se mora spremeniti, ko se učimo in razvijamo.
Z zdravim odmerkom sprejemanja in razmisleka namesto z odporom se lahko premišljeno odločimo, kako želimo živeti naprej. Naj vam bodo ta vprašanja v pomoč pri razmišljanju o vašem novem običajnem stanju in vaši odpornosti proti spremembam. Informacije, ki jih zberete, vam bodo pomagale, da boste bolj premišljeni glede tega, kako želite napredovati v življenju. Zastavite si vprašanja: Kaj se je spremenilo v mojem življenju zaradi korone? Katera od teh sprememb mi je všeč in zakaj? Kakšna je nova normalnost in kako drugačna je od življenja prej? Kaj je porušilo moje ravnovesje, kar sem pozneje obvladal/-a in morda v tem celo užival/-a?
Odločite se za cvetenje v temi
Iz stresnih in travmatičnih situacij lahko rastemo na načine, ki ne bi bili mogoči, če se travmatični dogodek ne bi zgodil. Tako kot rože, ki za cvetenje potrebujejo temo, mnogi od nas rastemo v temnih obdobjih življenja. Zadnja tri leta so bila zagotovo temno obdobje, in če se osredotočamo samo na izgube in izzive, se lahko naše življenje zdi preobremenjeno, celo nesmiselno. Namesto tega lahko sprejmemo perspektivo nočnega cvetenja: iščemo, kaj lahko iz te stiske pridobimo. Na tak način lahko ustvarimo občutek namena in smisla, ki sta ključnega pomena za zdravljenje in okrevanje. Čas ne zaceli vseh ran, lahko pa ustvari neki pomen za nas.
V zadnjih treh letih lahko najdemo smisel tako, da se osredotočimo na to, kakšna pozitivna rast se je pri nas odvila, kaj smo se naučili in kako bi lahko bili v prihodnje boljši. Tako se lahko preobrazimo iz bolečine. Morda ste izvedeli, da zaradi delovnega urnika zamujate življenja svojih otrok, in ste se odločili, da boste v prihodnje dajali prednost času z družino. Ali pa ste se naučili biti bolj potrpežljivi ali strpni, spoznali, kako dragoceno in kratko je življenje, in ste se odločili, da obstajajo stvari v življenju, ki se jim nočete več izogibati ali jih postavljati na stranski tir. Pomagajte si z vprašanji: Katere nepričakovane koristi so se pojavile v mojem življenju zaradi korone? Kaj zdaj bolj cenim? Kaj sem se naučil in kako bom drugače živel naprej? Kako sem zrasel in postal boljši, kot sem bil, preden se je pojavila korona? U. J.
