Bila je predana žena in mati, je zavetnica voznikov

Francesca Bussa de' Leoni, Frančiška Rimska, se je rodila leta 1384 v rimski plemiški družini. Že komaj enajstletna je želela postati redovnica, a se je na očetovo zahtevo poročila s plemičem Lorenzom Ponzianijem, stara je bila le 13 let. Čeprav je bil zakon dogovorjen, je bil srečen, trajal je kar 40 let. Rodila je šest otrok, preživeli so trije. Skrbela je za družino in hišo, poleg tega pa je vsak dan pomagala rimskim revežem, stregla bolnikom v bolnišnicah in bila vedno na voljo ljudem, ki so pri njej iskali pomoč in nasvet. A je kljub vsemu vsak dan našla čas za molitev. Znana je bila kot dobrotnica, negovalka bolnih, celo kot čudodelka.

Ko je leta 1421 v Rimu izbruhnila kuga in so se vsi razbežali, je Frančiška ostala ter pomagala bolnikom, prav tako pri pokopavanju mrtvih. Skrbela je tudi za žrtve vojne. Tako kuga kot vojne in še lakota so Rim močno prizadele, prebivalstvo je bilo zdesetkano in obupano, Frančiška pa je kot angel miru in ljubezni hodila po opustošenih ulicah in delila pomoč ter tolažbo.

Videnja in razodetja

Po moževi smrti leta 1436 je zapustila dom in se preselila v samostan (ki ga je ustanovila sama) k olivetankam, benediktinskim tretjerednicam, kjer je živela še štiri leta. Vsi, ki so prišli v stik z njo, so jo že za življenja imeli za svetnico. Bila je velika mistikinja, ohranjenih je skoraj 100 njenih mističnih videnj, ki jih je sama narekovala. Njeno življenje je prepleteno z videnji, razodetji, živo je čutila prisotnost in zaščito svojega svetega angela varuha.

Umrla je 9. marca 1440. Pokopali so jo v rimski cerkvi svete Marije Nove, kamor je najraje zahajala. Ko jo je papež Pavel V. maja 1608 razglasil za svetnico, je ta cerkev dobila ime po njej. Goduje 9. marca, tega dne vsako leto krsto toliko odprejo, da se lahko vidijo njene kosti.

Je zavetnica žena in avtomobilistov, motoristov, legenda pravi, da ji je angel svetil z lučjo, ko se je ponoči premikala po ulicah in pomagala bolnim in revnim, ter jo varoval. Je tudi priprošnjica proti kugi in smrti otrok.

Upodabljajo jo v črni benediktinski redovni obleki s pasom in belo tančico, ob njej je angel, oblečen kot diakon, tudi klečečo pred monštranco, katere žarki prodirajo v njeno srce, ali pa s krušnim peharjem v roki.