Preglavice z dvojnicami

Bralca Janka vedno bolj moti, da se v pogovoru in pisnih besedilih, tudi novinarskih, napačno uporablja beseda bdeti. Tako lahko pogosto beremo, da bo skupina bedela nad zdravstveno reformo. Če bo bedela, je torej zdravstvena reforma že umrla, meni. Kajti bedelo se je včasih čez noč, do jutra, ob umrlih. Pa matere so bedele ob otroku, ko je zbolel. Bdi pa se nad izvajanjem neke zadeve, če se izvaja, recimo. Sprašuje, ali ima prav, da se besedi bdeti in bedeti največkrat uporablja neustrezno in neprimerno.

Hvala za vprašanje, bralec Janko. Odgovor se zdi logičen in bi vam bilo lahko pritrditi, a priročniki navajajo drugače.

Pravopis pri geslu bdeti takoj usmeri k bedeti (s kazalnikom gl., glej), kjer razberemo dvojno rabo: bedeti vso noč pri bolniku in bedeti nad otroki (paziti nanje, skrbeti zanje).

SSKJ2 pri geslu bdeti tudi napotuje naravnost k bedeti, a takoj dovoljuje tudi različico bdeti ter navaja dvojni pomen: bedeti pri mrliču in učitelji bedijo nad vedenjem učencev.

Pravopis z gl. v najpreprostejšem primeru napotuje bralca k sestavku s pomensko razlago (watt, gl. vat), navadno se podaja zgled rabe, razvezuje se okrajšava ali simbol, podaja se približna pomenska uvrstitev ali identifikacija, podajata se vezljivost in pomenskost, daje se zvrstna ali čustvenostna oznaka. Torej to ne pomeni, da gre za napako. In je dopustna raba obeh različic v obeh pomenih.

Odgovor torej mora biti: oboje je pravilno oziroma ni napačno.

Izpostavimo še nekaj problematičnih dvojnic.

Je zavrženo ali zavržno dejanje, ko bi radi opisali nekaj nizkotnega? Pojavlja se oboje.

zavržno ali zavrženo – v SSKJ2 sta pod geslom zavreči rabi zavrženi deli avtomobila (odveč) in zavrženo dejanje (nemoralno) nezaznamovani, pri geslu zavreči pa dodaja kvalifikator pravn., torej se praviloma uporablja v pravniških besedilih. Pravopis ima pod geslom zavreči tudi omenjeno moralo, a samo pri podgeslu zavreči se (propasti), o zavrženih/-žnih dejanjih pa nič. Pozna pa geslo zavržen s pomenom nizkoten, nevreden, pokvarjen. Pojem pa je samo eden: zavrženost, ne zavržnost. Sklep? Enako kot zgoraj.

Nenapisano pravilo narekuje, da proučujemo načrt, preučujemo pa frizerja za trgovca, ga naučimo nečesa novega. Kaj pravijo debele knjige?

proučiti ali preučiti – v SP ima preučiti pomene preučiti invalida za poklic, preučiti znanstveni pojav in preučiti se (še dolgo se bom učil). V SSKJ2 pa usposobiti za delo in znanstveno preučiti pojav, pri slednjem je tudi dvojnica proučiti. Glagolnika preučitev in proučitev sta dvojnici, le da ima samo preučitev pomen izobraževanja. Zaključek: nič ni zapovedano.

Poglejmo še stremeti ali strmeti. Tu ne bi smelo biti dileme, pa se kljub temu kdaj pojavlja napačna raba. Vsaka od besed v paru ima samo en pomen:

stremeti – prizadevati si doseči, uresničiti kaj, stremeti po gmotnih dobrinah, k napredku, po resnici

strmeti – gledati, navadno nepremično (strmeti predse), biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja (poslušali so ga in strmeli, strmeti od groze).

Katere dvojnice pa vam delajo preglavice?
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si.

Moni Malovrh, univ. dipl. slov.