UROK
Prekletstvo poglavarja Tecumseha
Leta, ki se končajo z ničlo, nevarna za ameriške predsednike.
Odpri galerijo
Tudi Johna F. Kennedyja naj bi se dotaknilo prekletstvo indijanskega poglavarja. FOTO: Reuters
V ZDA so v zadnjem času dobile zamah najrazličnejše teorije zarote, med ljudmi se je razširila še ena zgodba o prekletstvu oziroma uroku indijanskega poglavarja Tecumseha, nekateri jo imenujejo teorija leta z ničlo. Zgodba je znana tudi pod imenom urok iz Tippecanoeja.
Poglavar Tecumseh iz plemena Šoni, ki je živelo na ozemlju današnjih ameriških zveznih držav Ohio in Indiana, je zaradi prevare belskih naseljencev in ameriške države po porazu svoje plemenske skupnosti preklel ameriške predsednike in jim napovedal, da bodo vsi, ki bodo izvoljeni v letih, ki se končajo z ničlo, kmalu umrli. O Tecumsehovem uroku so začeli javno govoriti leta 1841, ko je umrl predsednik William Henry Harrison, izvoljen novembra leta 1840. Četrtega marca 1841 je prisegel kot predsednik, a je zaradi hudega naliva in mrzlega vremena zbolel za pljučnico in umrl točno mesec po prisegi, 4. aprila. Prav Harrison je med letoma 1809 in 1812 sodeloval v vojnah proti Indijancem iz plemena Šoni in kot poveljnik požel slavo in ugled zaradi indijanskega poraza, zato naj bi bil on tudi prvi, na katerega naj bi se nanašalo prekletstvo poglavarja Tecumseha.
Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki ga je južnjaški privrženec John Wilkes Booth ustrelil v gledališču 15. aprila 1865, le nekaj dni po kapitulaciji južnih držav konfederacije v državljanski vojni. Naslednja žrtev uroka je bil James Garfield, za ameriškega predsednika izvoljen leta 1880. Le nekaj mesecev po prisegi, 2. julija 1881, ga je ustrelil jezni in duševno neuravnovešeni pisatelj in odvetnik Charles J. Guiteau. Zaradi strelnih ran je umrl 19. septembra 1881.
William McKiney je bil leta 1900 še drugič izvoljen za predsednika. Tudi nanj je bil že v prvem letu mandata izveden atentat. Šestega septembra 1901 je nanj streljal anarhist Leon Czolgosz in McKiney je po nekaj dneh umrl. Takrat je predsednik postal Theodore Roosevelt. Naslednji, ki naj bi ga doletel urok, je bil leta 1920 izvoljeni predsednik Warren Harding, ki je umrl dve leti po zaprisegi, leta 1923, v hotelu v San Franciscu, kjer ga je zadela kap. Med predsedniki, ki naj bi se jih dotaknil urok Tecumseha, naj bi bil tudi Franklin D. Roosevelt, ki je bil za svoj tretji predsedniški mandat izvoljen leta 1940. Leto pozneje so se ZDA vključile v drugo svetovno vojno, Roosevelt je sicer leta 1944 dobil še četrti predsedniški mandat, a je umrl že naslednje leto, še pred koncem vojne, zaradi česar ga nekateri tudi uvrščajo med Tecumsehove žrtve.
Tudi leta 1960 izvoljeni predsednik John F. Kennedy ni dočakal niti konca mandata niti visoke starosti. Leta 1963 naj bi ga v Dallasu v Teksasu ustrelil Lee Harvey Oswald.
Prvi, ki naj bi premagal prekletstvo poglavarja Tecumseha, je bil Ronald Reagan, izvoljen leta 1980. Čeprav je bil že leta 1981 nanj v Washingtonu izveden atentat, je preživel in odslužil dva mandata. Tudi naslednji predsednik, izvoljen v letu, ki se konča z ničlo, George W. Bush, je normalno opravljal funkcijo dva mandata. Sicer se je leta 2001, v prvem letu njegovega predsedovanja, zgodil teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu. Leta 2020 je bil izvoljen Joe Biden. Se bo zdaj urok dokončno poslovil iz Washingtona ali pa bo spet udaril?
Poglavar Tecumseh iz plemena Šoni, ki je živelo na ozemlju današnjih ameriških zveznih držav Ohio in Indiana, je zaradi prevare belskih naseljencev in ameriške države po porazu svoje plemenske skupnosti preklel ameriške predsednike in jim napovedal, da bodo vsi, ki bodo izvoljeni v letih, ki se končajo z ničlo, kmalu umrli. O Tecumsehovem uroku so začeli javno govoriti leta 1841, ko je umrl predsednik William Henry Harrison, izvoljen novembra leta 1840. Četrtega marca 1841 je prisegel kot predsednik, a je zaradi hudega naliva in mrzlega vremena zbolel za pljučnico in umrl točno mesec po prisegi, 4. aprila. Prav Harrison je med letoma 1809 in 1812 sodeloval v vojnah proti Indijancem iz plemena Šoni in kot poveljnik požel slavo in ugled zaradi indijanskega poraza, zato naj bi bil on tudi prvi, na katerega naj bi se nanašalo prekletstvo poglavarja Tecumseha.
Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki ga je južnjaški privrženec John Wilkes Booth ustrelil v gledališču 15. aprila 1865, le nekaj dni po kapitulaciji južnih držav konfederacije v državljanski vojni. Naslednja žrtev uroka je bil James Garfield, za ameriškega predsednika izvoljen leta 1880. Le nekaj mesecev po prisegi, 2. julija 1881, ga je ustrelil jezni in duševno neuravnovešeni pisatelj in odvetnik Charles J. Guiteau. Zaradi strelnih ran je umrl 19. septembra 1881.
Prva žrtev naj bi bil predsednik William Harrison.
William McKiney je bil leta 1900 še drugič izvoljen za predsednika. Tudi nanj je bil že v prvem letu mandata izveden atentat. Šestega septembra 1901 je nanj streljal anarhist Leon Czolgosz in McKiney je po nekaj dneh umrl. Takrat je predsednik postal Theodore Roosevelt. Naslednji, ki naj bi ga doletel urok, je bil leta 1920 izvoljeni predsednik Warren Harding, ki je umrl dve leti po zaprisegi, leta 1923, v hotelu v San Franciscu, kjer ga je zadela kap. Med predsedniki, ki naj bi se jih dotaknil urok Tecumseha, naj bi bil tudi Franklin D. Roosevelt, ki je bil za svoj tretji predsedniški mandat izvoljen leta 1940. Leto pozneje so se ZDA vključile v drugo svetovno vojno, Roosevelt je sicer leta 1944 dobil še četrti predsedniški mandat, a je umrl že naslednje leto, še pred koncem vojne, zaradi česar ga nekateri tudi uvrščajo med Tecumsehove žrtve.
Tudi leta 1960 izvoljeni predsednik John F. Kennedy ni dočakal niti konca mandata niti visoke starosti. Leta 1963 naj bi ga v Dallasu v Teksasu ustrelil Lee Harvey Oswald.
Prvi, ki naj bi premagal prekletstvo poglavarja Tecumseha, je bil Ronald Reagan, izvoljen leta 1980. Čeprav je bil že leta 1981 nanj v Washingtonu izveden atentat, je preživel in odslužil dva mandata. Tudi naslednji predsednik, izvoljen v letu, ki se konča z ničlo, George W. Bush, je normalno opravljal funkcijo dva mandata. Sicer se je leta 2001, v prvem letu njegovega predsedovanja, zgodil teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu. Leta 2020 je bil izvoljen Joe Biden. Se bo zdaj urok dokončno poslovil iz Washingtona ali pa bo spet udaril?
