Xiaomi 12: zmogljiv telefon kompaktnih dimenzij, ki lepo sede v roko
Kitajski Xiaomi krepi svoj položaj na slovenskem trgu. Pred časom je predstavil tri zanimive pametne telefone, ki slišijo na ime xiaomi 12, xiaomi 12 pro in xiaomi 12X. Na testu sem imel model xiaomi 12, ki je precej zanimiva žverca, saj v njem tiktaka trenutno najhitrejši Qualcommov mobilni procesor snapdragon 8 gen 1, sparjen z osmimi gigabajti delovnega pomnilnika in kar 256 GB shrambe. Seveda ne manjkata amoled zaslon in dobra kamera, vse skupaj je zapakirano v res privlačno ohišje.
Nadmočni procesor
Procesorsko gledano gre torej za silno močan telefon. Novi snapdragon 8 gen 1 nadaljuje Qualcommovo zasnovo osemjedrnega čipovja, ki vsebuje eno super hitro jedro, tri hitra in štiri varčna jedra. Do nedavnega so bili procesorji sestavljeni iz štirih hitrih in štirih varčnih jeder.
No, pustimo tehnikalije ob strani: vsa ta jedra telefonu omogočajo, da poganja prav vse, kar naložimo. Igre? Malenkost. Družabna omrežja (nekatere aplikacije zanje so prav požrešne)? Kajpak. Super gladko predvajanje filmov v visoki ločljivosti? Mala malica. Poleg tega pa 4-nanometrska zasnova procesorju omogoča, da pri tem porabi manj energije.
Krasen zaslon
Kot je to že v navadi v premijskem razredu (in vedno bolj tudi v srednjem), je prikazovalnik slike izdelan in organskih svetlečih diod, kar pomeni, da ni osvetljen od zadaj, ampak vsaka pika posebej oddaja svetlobo. To v primerjavi s klasičnimi paneli iz tekočih kristalov pomeni živahnejše barve in boljše kontraste, predvsem pa sposobnost prikazovanja prave črnine. Saj veste, pri navadnih zaslonih pri temnih scenah vedno vidimo temno sivo namesto čisto črne. A to se bolj opazi pri televizorjih z velikanskimi zasloni kakor pri telefonih.
Druga prednost amoled zaslonov pa je tudi velika svetilnost, kar pomeni, da so berljivi tudi pri močni sončni svetlobi. Da je izkušnja še boljša, se xiaomijev 16-centimetrski zaslon osvežuje tudi s 120 Hz, kar še dodatno zgladi premikajočo se sliko.
Odlična fotografija
Tudi za foto sekcijo je dobro poskrbljeno. Glavna (26 mm) širokokotna kamera obvlada samodejno ostrenje, ima optični stabilizator slike in 50 milijonov slikovnih točk, dodana je zelo uporabna (12 mm) ultra širokokotna kamera s 13 MP, za bližnje posnetke pa skrbi (50 mm) telefoto makro kamera z avtofokusom in petimi milijoni pik. Selfieje pa dela 32 MP prednja kamera.
In rezultati? Fotografije, posnete z glavno kamero, so pričakovano odlične, jasne in ostre z dobrimi barvami, in to v vseh svetlobnih razmerah. Tudi zumiranje (do dvakratne povečave) se dobro izkaže, čeprav xiaomi 12 nima namenske telefoto leče (ta je rezervirana za dražji xiaomi 12 pro).
50
MP kamera dela izvrstne fotografije.
Ultra širokokotna kamera se prav tako dobro izkaže, čeprav je slika malce manj ostra in kontrastna. Celo makro kamera dobro opravi svoje delo, pri čemer ji zelo koristi avtofokus. Tistih nekaj megapikslov več ji še kako koristi v primerjavi s cenejšimi 2 MP makro kamerami.
Čeprav vsa tri zrkla delajo dobro tudi pri slabši svetlobi, imamo na voljo nočni način fotografiranja, ki je naravnost odličen. Tudi portretni način je dober in lepo zamegli ozadje, medtem ko prednja kamera dela odlične avtoportrete. Kar se tiče videa, so rezultati prav tako odlični, pri čemer lahko z glavno (širokokotno) kamero snemamo vse tja do ločljivosti 8K, ultra širokokotna pa do 4K.
Kaj pa preostalo?
Sam telefon je lično oblikovan, s prijetno hrapavo zadnjo stranico. Testni model je bil nežno vijolične barve, ki ni preveč vpadljiva in je prav simpatična. Odpornosti proti udarcem seveda nisem testiral, je pa telefon spredaj in zadaj opremljen z močnejšim steklom gorilla glass. Zvočnika sta dva in dobro opravljata svojo nalogo, klasičnega avdioizhoda pa seveda ni. Občutek v roki je zelo dober, zaslon pa je obvladljive velikosti.
Baterija ima kapaciteto 4500 mAh, kar se sliši veliko, a velik in svetel zaslon ter močan procesor zahtevata svoje. A brez skrbi, telefon zdrži ves dan, če smo varčni, tudi več. Polnjenje je super hitro, v škatli pa je 67-vatni napajalnik, kar ni več obvezno pri premijskih telefonih. Priloženi napajalnik telefon v pol ure napolni do 87 odstotkov, do polnosti pa potrebuje okoli 40 minut.
Amoled zaslon s 120-herčnim osveževanjem slike
Edina potencialna zamera dvanajstice je ta, da Xiaomi pri svojih telefonih vztraja pri "navideznem senzorju za bližino" (virtual proximity sensor), ki zna včasih malo ponagajati. V praksi to pomeni, da se zaslon ne izklopi, ko se odzovemo na klic in aparat prislonimo k ušesu, zaradi česar lahko z uhljem nehote prekinemo zvezo ali izklopimo mikrofon.
Na telefonu je naložen Xiaomijev operacijski sistem MIUI 13, ki temelji na Googlovem androidu 12, proizvajalec pa zagotavlja večletne varnostne posodobitve in nadgradnje. Uporabniški vmesnik MIUI je sicer malce bolj načičkan kot surovi android, a je zelo lično obdelan. In za konec še cena: za xiaomi 12 z 256 GB shrambe je treba v prosti prodaji odšteti konkretnih 899 evrov.
