Pretopla prestolnica severnih medvedov
V mestecu Churchill v Manitobi na severu Kanade, ki leži ob velikem Hudsonovem zalivu, vsa živa bitja že nestrpno pričakujejo zimo. In to dobesedno vsa, vključno z mišmi in rovkami. Najbolj pa seveda krajani in najbolj znani prebivalci tega mesta, severni medvedi. Churchill je zaradi njih dobil tudi popularni naziv svetovna prestolnica severnih medvedov. Kajti dokler gladina Hudsonovega zaliva ne bo zamrznila in mraz ne bo naredil dovolj debelega ledenega pokrova na njej, toliko časa se bodo okoli in po samem mestu sprehajali polarni medvedi, brskali po zabojnikih za smeti, iskali in lovili, kar koli je zanje užitno – ostanke hrane, jagodičevje, jajca, male glodavce in severne jelene.
Če pa bi Hudsonov zaliv že poledenel, bi bili medvedi v tem času tam in oprezali ter lovili tjulnje, morske leve in mrože. Maščoba teh živali je namreč za bele kosmatince bistvenega pomena, kajti s to prehrano dobijo dovolj energije zase, še zlasti pa za mladiče. Raziskovalci iz organizacije Polar Bear International, ki že vrsto let raziskujejo življenjske navade severnih medvedov, so odkrili velik vpliv podnebnih sprememb na vedenje teh živali. V zadnjih 40 letih se je njihova populacija na območju zahodnega brega Hudsonovega zaliva, kjer leži tudi mesto Churchill, zmanjšala za tretjino. Razlog je v tem, da so zdaj medvedi prisiljeni preživeti na kopnem več kot 180 dni na leto, ko v Hudsonovem zalivu ni ledu; včasih so ta obdobja trajala le nekaj tednov na leto.
Hudsonov zaliv še ni dovolj zamrznil, da bi se medvedi iz okolice mesta odpravili na led in v lov na tjulnje.
Ker se podaljšuje čas, ko ne dobijo dovolj energije iz maščobe tjulnjev ali morskih levov, se zmanjšuje tudi njihova reproduktivna sposobnost. Zmanjševanje njihovega števila so zaznali tudi ameriški znanstveniki na Aljaski, kjer se je močno povečalo število dni, ki jih medvedi poleti preživijo na trdnih tleh na celini. Kjer pa ne dobijo dovolj kakovostne hrane. Zmanjševanje populacije severnih medvedov v okolici Churchilla in v nekaterih južnejših predelih Aljaske je opozorilo, pravijo znanstveniki, kaj čaka tudi populacijo, ki živi v bolj ledenih predelih v bližini severnega tečaja.
Pravega mraza v začetku decembra v Churchillu še ni bilo. Zapadel je sneg, a Hudsonov zaliv še ni dovolj zamrznil, da bi se medvedi iz okolice mesta odpravili na led in v lov na tjulnje. Krčenje življenjskega prostora za eno od najlepših živalskih vrst na svetu je žalostni dokaz, kaj povzroča pretiran izpust toplogrednih plinov. Čeprav v Kanadi razmišljajo o ustanovitvi naravnega parka za polarne medvede na skrajnem severu države, pa je to lahko le začasna in zasilna rešitev.
