Lovke Danice Lovenjak: Prevzet od vin iz kleti temin

Kulturolog je bil večino svojega poklicnega življenja ptujski dopisnik mariborskega časopisa. Pred sedmimi leti pa se je podal na pot razvijalca zgodb v turizmu – najprej kot podjetnik, nato s svojim zavodom. Že takoj ob snidenju pred Cankarjevim domom mi Štajerec pove, da ima rad življenje v njegovi kreativnosti in lepoti.

»Ljubitelj glasbe, knjig, narave, duhovnosti – in seveda dobrega vina. Potovanj in iskanj,« razkrije o sebi. S Slavkom Dobnikom se pogosto srečujeva na vinskih dogodkih, zato želim izvedeti, ali je to njegov hobi ali morda že poslanstvo.

»Vsekakor strast in poklicno življenje. Prav zanimivo, kako se mi vse življenje suče okoli vina – vsi projekti, ki sem jih zasnoval, so imeli v svoji srčiki vino kot izrazno sredstvo; najbolj seveda festival Salon Sauvignon, pa tudi destinacijska zgodba Haloze – dežela tisočerih gričev, Zlata trta – sočasje stoletij, Promenada okusov, Vinorodna Štajerska in nazadnje Vino in umetnost, projekt, ki so ga podprli z evropskimi sredstvi in sredstvi kulturnega ministrstva.«

Pijanost je žalitev

Potem ko nazdraviva na 23. Slovenskem festivalu vin, enem od najpomembnejših dogodkov s področja kulture pitja vina pri nas, me zanima, ali ga je morda kdaj tudi pri njem preveč, in z nasmehom mi odgovori: »Na to sem z leti že pozabil – hvala bogu mi telo, predvsem pa spoštovanje do vina vedno daje pravo mero. Veselost, prešernost, če hočeš, je prava mera vina. Pijanost je žalitev zanj. Zato sem občutljiv za izraz, da je vino alkohol – to je tako, kot da bi človeka opisoval kot okostnjak, pozabil pa na vse njegove razsežnosti. Alkohol je telo vina – zaradi njega vino stoji in mora ga biti ravno prav, da je v harmoniji s svojim celotnim bitjem.«

Ker se zaveda, da je z vinom tako ali drugače povezana umetnost, je začel projekt Vino in umetnost. »Vino je poezija v steklenicah!, je vzkliknil znameniti škotski pisatelj in pesnik Robert Louis Stevenson. Gotovo je veliko na tem, saj izjemna vina umetniki sami opisujejo kot umetniške stvaritve. Če samo poslušamo dobrega vinarja, ko opisuje svoje vino – mar niso njegove besede kot izpoved pesnika s podobami občudovanja, čudenja in hvaležnosti?«

Tudi sam se občasno prelevi v umetnika. »Ko sem delal na postavitvi razstave Zlata trta – sočasje stoletij, zgodbo o najstarejšem slovenskem arhivskem vinu, ki ga hranijo v Ptujski kleti, sem v nekem trenutku spoznal, da je ni mogoče izpovedati drugače kot skozi pesniške podobe. Vino ima svoje lastno življenje in globino, ki raste, se medi in izginja – kot življenje človeka. Zdi se, kot da ima vino svojo lastno osebnost in svojo lastno življenjsko pot.«

V svetovnem vrhu

Slavko je zaslužen tudi za to, da so se štajerski vinarji letos povezali.

»Vinorodna Štajerska je projekt, ki ga skupina štirih, petih ljudi snujemo že nekaj let. Potreboval je svoj čas, da se je začel udejanjati, in v tem trenutku vanj vstopajo številni in ključni štajerski vinarji. Sam sem prispeval to, kar mi gre od rok: ime in zgodbo. Vinorodno Štajersko sem zastavil ne le kot deželo vrhunskih vin in njihovih lastnih zgodb, ampak tudi kot deželo izjemnih kulturnih spomenikov, povezanih z vinom. Se sploh dovolj zavedamo, da imamo Slovenci čast varovati in negovati najstarejšo žlahtno trto na svetu – in da ta raste na mariborskem Lentu, v osrčju štajerskih vinogradov?! Da imamo najpomembnejši svetovni spomenik vinogradništva in vinarstva? Očitno mnogo premalo! Na tem želimo graditi Vinorodno Štajersko in zadovoljni bi bili, če bi sčasoma sloves Stare trte, najstarejše trte na svetu, v zavest človeštva popeljali na krilih ne le štajerskega, ampak slovenskega vina.« Razloži mi tudi, v čem je prednost štajerskih vin. »V njihovi aromatičnosti, svežini, živahnih kislinah, pitnosti. Torej v vsem tem, kar je danes v svetu tako iskano.«

Vsako leto pa Slavko postavi Ptuj za center najbolj priljubljene bele sorte vina – sauvignona. »Ker je Ptuj v svojem izrazu kot sauvignon: hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten, in ker je v geografskem osredju mednarodne regije sauvignona, rastišč, ki sodijo v sam svetovni vrh. V krogu mest tega območja je prav antični Poetoviensis verjetno eden prvih, ki je gojil kulturo pitja vina in po virih sodeč tudi vinogradništvo. Bogastvo Ptuja sloni na vinu in vinski trgovini. Dovolj dobri razlogi torej, da sem vstop v to regijo uzrl prav na Ptuju.«

Slabo znana zakladnica

Festival Salon Sauvignon bo že to soboto, 7. maja, na njem pa bo nastopila tudi pevka Ditka. »Festival Salon Sauvignon gradi na ideji vina kot vrhunske kulture – in vedno znova išče načine, kako ga izraziti. Izjemen kulturni spomenik, karizmatični dominikanski samostan, v katerega se vračamo po dveh letih korone, je čudovito okolje užitja vrhunskih sauvignonov in cabernet sauvignonov.«

Šestdesetim vinarjem iz Slovenije in 100 slovenskim sauvignonom se bodo na Master Classu pridružili sauvignoni iz sveta. In kateri bo najstarejši letnik vina, ki ga bomo lahko pokusili? »Sauvignon pozna trgatev letnika 1988. Ptujska klet je zakladnica izjemnih arhivskih vin. Iz njenih arhivov smo na festivalu pokusili že sauvignon, letnike 1970, 1971 in 1983. Tudi drugače so stare velike slovenske kleti še premalo odkrite zakladnice arhivskih vin.«

Starejše ko je vino, boljše je, ta mit o staranju vina Slavko potrdi. »Arhivska vina so visoka poezija vinskega sveta, ki se razkrivajo pozornemu pivcu kot knjiga življenja. Težko rečem, katero vino mi je ljubše, mladostnejše s svežino ali zrelejše, zorjeno – a gotovo sem povsem prevzet od vin, za katerimi so desetletja rasti v teminah kleti. Ne gre zgolj za idejo običajne senzorike, ampak za mističnost, ki se razkriva v času.«

Pred slovesom pa še poudari: »Smo dežela vrhunskih vin in za njimi stojijo naša bogata narava in naši ljudje; njihove sanje, znanje in življenje. To je velika tema in na tem lahko gradimo pomemben del svoje istovetnosti in podobe.«