Pripadniki ljudstva Tsimane veljajo za najbolj zdrave na svetu
Kakih 600 kilometrov severno od La Paza, največjega mesta v Boliviji, globoko v goščavah amazonskega pragozda živi ljudstvo Tsimane, katerega pripadniki naj bi bili po mnenju antropologov in zdravnikov, ki so v zadnjih letih proučevali njegovo življenje in navade, najbolj zdravi ljudje na svetu. Tsimanov ni veliko, njihova plemenska skupnost šteje kakšnih 16.000 ljudi, so polnomadsko ljudstvo, ki že dobri dve desetletji vzbuja pozornost znanstvenikov. Eden takšnih je antropolog Hillard Kaplan z Univerze Nove Mehike v Združenih državah Amerike, ki že dvajset let proučuje njihovo življenje, navade in prehranjevanje. Leta 2017 je skupaj s kolegi objavil prvo presenetljivo ugotovitev, in sicer da imajo pripadniki ljudstva Tsimane neprimerno bolj zdrave možgane kot ljudje v razvitem svetu. Ugotovili so namreč, da imajo pripadniki tega amazonskega ljudstva izjemno nizko stopnjo demence.
Takrat je 746 odraslih Tsimanov v starosti od 40 do 94 let dva dni hodilo po amazonski džungli od svojih vasi do mesta Trinidad, kjer so jim naredili računalniško tomografijo oziroma CT-posnetke glave, da so znanstveniki lahko dobili vpogled v njihove možgane. Pri primerjavi s CT-posnetki odraslih iz Nemčije, ZDA in Nizozemske so ugotovili, da je razlika v volumnu možganov med odraslimi v srednjih letih in starejšimi ljudmi pri Tsimanih za kar 70 odstotkov manjša kot pri zahodnjakih. Čeprav naj bi bila atrofija možganov nekaj običajnega, lahko močno prispeva k bolezenskim stanjem, tudi k pojavu demence.
16.000
članov šteje ljudstvo Tsimane v Boliviji.
Naravni eksperiment
»Tsimani so nam omogočili, da smo naredili neverjeten naravni eksperiment, s katerim poskušamo prikazati, kakšne diametralne učinke ima lahko način življenja na naše zdravje,« je tedaj dejal eden od avtorjev raziskave Andrei Irimia, profesor gerontologije, nevroznanosti in biomedicinskega inženiringa na Univerzi Južne Kalifornije. Znanstveniki so nadaljevali proučevanje tega zanimivega amazonskega ljudstva, ki je prava posebnost v sodobnem svetu, saj je eno od izjemno redkih, ki so povsem odvisna od lova, nabiranja sadežev in gojenja pridelkov. Ker je število Tsimanov dovolj visoko, so tudi ustrezno velika referenčna skupina za znanstveni vzorec, ki znanstvenikom omogoča dokaj zanesljive rezultate.
Če so pred leti ugotovili, da imajo bolj zdrave možgane, ki jim omogočajo, da tudi v visoki starosti ne zbolevajo za sodobnimi nevrološkimi boleznimi, so nedavno objavili še raziskavo, da imajo tudi veliko bolj zdrav srčno-žilni sistem. Njihovo srce se stara bistveno počasneje, kakor se v povprečju starajo srca ljudi v zahodnem svetu, pa tudi njihovo krvno ožilje je veliko bolj prožno in precej bolj zdravo od povprečja v zahodnem razvitem svetu.
746
Tsimanom, starejših od 40 let, so naredili računalniško tomografijo.
Da so začeli znanstveniki proučevati tudi te plati Tsimanov, sta najbolj zaslužna profesorja Kaplan in njegov kolega Michael Gurven s kalifornijske univerze v Santa Barbari. Oba sta namreč pred približno dvema desetletjema začela Tsimane proučevati iz povsem antropološkega zornega kota, torej bolj navade, medsebojne odnose, način življenja … A sta sčasoma ugotovila, da starejši Tsimani ne kažejo nobenih tipičnih znakov bolezni, ki jih pogosto opazijo pri starejših ljudeh v razvitem zahodnem svetu. Niso poznali povišanega tlaka, diabetesa ali težav s srcem. Še več, opazili so, da 80 in več let stari Tsimani brez težav opravljajo težka dela, kakor da so vsaj pol stoletja mlajši.
V času njunega antropološkega proučevanja je bila leta 2013 objavljena zanimiva študija, ki je pritegnila njuno pozornost. Ekipa znanstvenikov pod vodstvom ameriškega kardiologa Randalla C. Thomsona je z računalniško tomografijo posnela 137 mumij iz več civilizacij, predvsem pa stare egipčanske, inkovske in unaganske. S starostjo se namreč zaradi maščob, holesterola in drugih snovi človeške krvne žile ožajo in postajajo manj prožne, kar povzroča aterosklerozo. Ko so skenirali mumije, so v le 47 primerih ugotovili sledi spremenjenega ožilja.
Ta raziskava je potem spodbudila profesorja Gurvena in Kaplana, da sta k sodelovanju privabila druge znanstvenike, in tako so leta 2017 z računalniško tomografijo posneli možgane in ožilje 746 Tsimanov. Iskali so koronarni kalcij v ožilju starejših od 40 let.
Presenečeni so bili, ko so že prve ugotovitve pokazale, da več kot 65 odstotkov Tsimanov, starejših od 75 let, v ožilju nima nobenih sledi koronarnega kalcija. V nasprotju z Američani, med katerimi jih ima več kot 80 odstotkov v tej starosti manjše ali večje sledi koronarnega kalcija.
100
kilometrov je oddaljeno najbližje mesto.
Način življenja
Nadaljnje raziskave so pokazale, da v celotni populaciji Tsimanov niso zaznali niti enega primera alzheimerjeve bolezni. Razlog za tako zdravo ljudstvo – vsaj kar zadeva bolezni, ki najbolj pestijo ljudi v razvitih državah – je po mnenju znanstvenikov predvsem v načinu njihovega življenja in prehranjevanja. Tsimani so ves dan aktivni, manj kot deset odstotkov svojega časa podnevi porabijo za dejavnosti, pri katerih sedijo ali so pri miru. V razvitem svetu ljudje v povprečju kar 54 odstotkov časa čez dan oziroma ko ne spijo, preživijo sede ali leže. Ljudstvo Tsimane živi ob reki Maniqui, in če hočejo priti do najbližjega mesta, morajo s čolnom prepluti kakšnih 100 kilometrov. Zato imajo zelo omejen dostop do industrijsko predelane hrane, alkohola ali cigaret.
Večino časa preživijo na lovu, pri gojenju zelenjave ali prekrivanju svojih kolib z vejami drevesa jatata, po katere morajo globoko v džunglo, in ta pot po navadi traja po tri do štiri ure v eno smer. Prav tako lovijo po ves dan, pogosto se lov razvleče v več dni. Raziskovalci so ugotovili, da Tsimani le 14 odstotkov kalorij dobijo iz maščob (v ZDA kar 34 odstotkov). Njihova hrana je bogata z vlakninami in večino kalorij, kar 72 odstotkov, dobijo iz ogljikovih hidratov. Skratka, življenjski slog Tsimanov zaznamuje visoka stopnja telesne dejavnosti, tradicionalna prehrana, sestavljena predvsem iz nepredelane hrane, kot so ribe, pusto meso, sadje in zelenjava, minimalna izpostavljenost strupom in industrijskim dodatkom. In to naj bi bili glavni razlogi, da imajo znanstveniki Tsimane za najbolj zdravo ljudstvo na svetu.
Umrljivost
Kljub dokazom, da so Tsimani zaradi svojega življenjskega sloga najbolj zdravi ljudje na svetu – vsaj kar se tiče bolezni, ki mučijo človeka v razvitem svetu –, pa umrljivost med njimi zaradi najrazličnejših infekcij, ugrizov kač ali drugih divjih živali ni nič manjša kot pri drugih primitivnih ljudstvih.
