Pritekli 600 dreves
V naselju Šratovci pri Radencih je v enem samem dnevu zrasel prav poseben hrastov gozdiček. Gre za kar 600 mladih dreves, ki so jih s svojo udeležbo na zadnjem virtualnem maratonu prispevali tekači Maratona treh src.
»Virtualni tek se seveda ne more primerjati z Maratonom treh src, kot ga poznamo iz obdobja pred epidemijo. A kot velik uspeh štejemo, da je uspešno in srčno tekel tudi v času, ko je svet obstal. Tekači drugega virtualnega maratona so s skupno pretečenimi kilometri kar šestkrat obkrožili Zemljo. Mi pa smo izpolnili obljube – kliniki Golnik smo donirali zeleno steno za boljši zrak v notranjih prostorih ter zasadili 100 dreves za vsak pretečen obseg Zemlje,« je razložil Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.
»Veseli me, da smo začeli akcije pogozdovanja. A tako kot drevesa in vse, kar je živo, rastejo tudi naši zeleni cilji. Današnja drevesa bodo lepa družba 40.000, ki smo jih v zadnjih dveh letih pomagali zasaditi v Sloveniji in na Hrvaškem. Maratonski gozdiček bo ob podpori Radenske rasel. Ne samo v višino, temveč tudi v širino. Želimo si, da postane prijeten kotiček za tekače in druge obiskovalce, ki se bodo vanj vračali na rekreacijo, sprostitev ali zgolj po spodbudno, zdravo življenjsko energijo, ki nam jo daje narava,« pa je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic, ki se je v svojem delovanju zavezala, da bo pomagala graditi zeleno prihodnost. »Še bolj pa me veseli, da jih sadimo skupaj – zaposleni, sokrajani in ljudje, ki nam je mar za prihodnost našega okolja in družbe.«
Slovenski gozdovi po letih naravnih ujm, intenzivne sanacije ter obnove poškodovanih gozdov prehajajo v novo obdobje, ki ga bodo zaznamovale predvsem podnebne spremembe. »Obnova večinoma poteka po naravni poti, kjer pa so gozdovi močneje poškodovani, jih obnavljamo s sajenjem sadik domačih gozdnih drevesnih vrst,« je ob dogodku med drugim povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Poudaril pa je, da po zasaditvi ne smemo pozabiti na nego, s katero bomo mlademu gozdu pomagali razviti stabilnost in odpornost.
Gozdovi pokrivajo približno tretjino kopnega zemeljskega površja. Delež v Evropski uniji je 42 odstotkov, med državami članicami pa je Slovenija na tretjem mestu z 58 odstotki gozda. Če zasadimo drevo, poskrbimo, da bo s koreninskim sistemom dolga leta oskrbovalo zemljo, bogatilo biodiverziteto in dajalo zavetje številnim živim bitjem. Posadimo avtohtone vrste, saj s tem ohranjamo ekosistem tak, kot ga je razvila narava.
