Protipoplavna zaščita: nadgradnja podzemne katedrale v Tokiu
Ko so lani Slovenijo prizadele ene največjih in uničujočih naravnih nesreč – mislimo na avgustovske poplave –, se je začelo razmišljati in razpravljati, kaj storiti, da se naravna katastrofa ne bi ponovila v takšnih razsežnostih. Kot napovedujejo znanstveniki, ki se podrobneje ukvarjajo s podnebnimi spremembami, bodo takšne nevšečnosti postajale pogostejše, zato je treba z urejanjem vodotokov preprečiti ponovitev lanske katastrofe. Strokovnjaki so kot enega od pomembnih ukrepov navajali ureditev razlivnih območij ob vodotokih, kamor bi se zlivale odvečne vode, tako bi se preprečilo ali vsaj omililo škodo ob poplavah. Medtem ko pri nas še vedno bolj ali manj razpravljajo, kako in kje postaviti tovrstna območja, pa so se na drugi strani planeta zadeve lotili veliko bolj inovativno, velikopotezno in učinkovito.
Pred nekaj tedni je japonsko obalo dosegel tajfun Šanšan – tajfuni so pacifiška različica orkanov, ki besnijo na Atlantiku. Svoj mokri tovor je izpustil kakšnih 600 kilometrov jugozahodno od prestolnice Tokio. Velike količine padavin so se sicer stekale proti Tokiu, a največje japonsko mesto je bilo varno pred morebitnimi poplavami. Te bi zagotovo prizadele prestolnico, če ne bi pod mestom imeli svojevrstne katedrale, kot jo ljubkovalno imenujejo. V resnici je to omrežje velikanskih jaškov, predorov in podzemskih dvoran, ki preprečujejo, da bi se površinske vode razlivale po mestnih ulicah. Gre za tokijsko različico poplavnih razlivnih polj in vodnih zbiralnikov, kakršne naj bi uredili ob naših rekah.
Katedrala
Podzemni sistem, ki preprečuje večje poplave v Tokiu, je globok toliko kot šestnadstropna stavba. Je tudi turistična zanimivost, ima svojo mikroklimo, kjer je poleti prijetno hladno v primerjavi s temperaturo na površju in pozimi topleje kot na ulicah Tokia. Zaradi tega nastajajo meglice, ki jih parajo žarki svetlobe iz prezračevalnih sistemov. Prostori so videti kot antična svetišča, templji, zato je sistem dobil ljubkovalno ime katedrala.
Več dvoran
Podnebne spremembe in z njimi povezane vremenske nevšečnosti, s katerimi se svet v zadnjih letih sooča že skoraj vsak dan, so razlog, zakaj so se tokijski mestni mogotci odločili, da bodo svoj podzemni tempelj – ki je ob navadnih dnevih tudi ena od desetih najbolj obiskanih turističnih atrakcij japonske prestolnice – še povečali. V naslednjih letih naj bi zgradili nove podzemne dvorane in predore, ki bodo lahko sprejeli še več vode. Kot je pred dnevi za britansko tiskovno agencijo Reuters izjavil profesor tokijske univerze Seita Emori, ki je sicer član znanstvene okoljevarstvene skupine, ki je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado, je razlog za povečanje razlivnih kapacitet pod Tokiom zelo preprost. »Zaradi naraščanja temperature v atmosferi se bo povečala količina dežja,« je napovedal ugledni profesor Emori.
1,6
milijarde evrov je stala gradnja podzemnega zadrževalnika.
Kompleks tokijske podzemne katedrale, ki se uradno imenuje Metropolitan Outer Area Underground Discharge Channel, so gradili 13 let in po podatkih japonskega ministrstva za varstvo okolja je gradnja stala okoli 230 milijard jenov oziroma približno 1,6 milijarde evrov. Oprt je na 59 mogočnih pilotov, vsak tehta 550 ton, visoki pa so 18 metrov. Ko reka Nakagava, ki teče v bližini, zaradi padavin dobi preveč vode, se ta steka skozi 6,3 kilometra dolge velikanske predore, preden se izlije v podzemni rezervoar. Odkar so leta 2006 odprli ta podzemni sistem, so po podatkih oblasti preprečili poplave, ki bi sicer v mestu naredile za več kot 150 milijard jenov ali več kot 920 milijonov evrov škode.
59
mogočnih pilotov je vgrajenih v tokijski katedrali.
Čeprav se cena gradnje po tem izračunu seveda še ni izplačala, so se tokijske oblasti vseeno odločile, da bodo podzemni sistem povečale, in sicer naj bi novi deli katedrale sprejeli še toliko vode, kolikor je gre v 100 olimpijskih bazenov. In če vemo, da gre v en olimpijski bazen okoli 225 milijonov litrov vode, potem si najbrž ni težko predstavljati, da gre za še en velikanski gradbeni podvig v podzemlju japonske prestolnice. O tem priča še en zanimiv podatek, in sicer da je jašek številka ena tako širok in globok, da bi vanj brez težav spustili celoten znameniti newyorški Kip svobode.
13
kilometrov podzemnih jaškov, odtokov, predorov in zadrževalnikov bo pod Tokiem čez tri leta.
Gverilski dež
Samo junija letos so podzemni sistem uporabili štirikrat, kar je več kot lani v vsem letu. Pred tedni, ko je divjal tajfun Šanšen, se je vanj steklo toliko poplavnih voda, da bi lahko štirikrat do vrha napolnili znani stadion Tokio Dome, ki sprejme skoraj 60.000 ljudi. Voda se je zbrala v osrednjem zbiralniku vode, od koder so jo prečrpali v reko Edogava in od tam v morje. »V primerjavi z minulimi leti v zadnjem času opažamo, da se z neba nenadoma vsuje večja količina dežja. Ta pojav smo poimenovali gverilski dež, in če ne bi imeli podzemnega razlivnika in zadrževalnika, bi reka Nakagava s pritoki že večkrat povzročila pravo razdejanje po vsem mestu,« je za Reuters dejal Jošio Mijazaki, vodja podzemnega kompleksa.
Samo junija letos so podzemni sistem uporabili štirikrat, kar je več kot lani v vsem letu.
A velikost tokijske podzemne katedrale ni pomagala junija lani, ko je bilo zaradi hudega dežja, ki ga je prinesel neki drugi tajfun, poplavljenih 4000 hiš v Tokiu. Zdajšnji sistem je zasnovan tako, da brez težav pobere vso vodo, če pade 75 mm dežja v eni uri, ob prihodu tajfuna na južne obale največjega japonskega otoka Honšu pa je količina padavin presegla mejo 90 mm. Zato so se tokijski veljaki jeseni lani odločili, da bodo v naslednjih sedmih letih vložili še 230 milijonov evrov ter povečali podzemni sistem, ki bo lahko prenesel tudi tako močne padavine, kot je 100 mm padavin v eni uri. Poleg tega v središču prestolnice že dlje gradijo povezovalne kanale med rekama Širako in Kanda. Ko bo ta 13 kilometrov dolgi sistem podzemnih jaškov in kanalov končan leta 2027, bo omogočal, da bo odvečna voda odtekala naravnost v morje Tokijskega zaliva, in preprečeval, da bi povzročala kakršno koli škodo v središču japonske prestolnice.
