Prve spodnjice so reševale življenja
Ne glede na to, ali imate raje klasične spodnjice, boksarice ali tangice, oblačila, s katerimi zaščitimo svojo »opremo«, verjetno izvirajo iz prvih parov spodnjega perila naših prednikov, ki so jih nosili v mrzli sibirski jami pred 40.000 leti. Tako ugotavlja nova analiza najzgodnejših šivalnih igel z ušesi na svetu iz znamenite jame Denisova v južnosibirskem gorovju Altaj, ki segajo v obdobje zadnje ledene dobe.
Kot poudarja mednarodna ekipa raziskovalcev z Univerze v Sydneyju, Univerze v Bordeauxu in Inštituta za geologijo in mineralogijo Soboljev iz Novosibirska, ki so svoje ugotovitve objavili v strokovni reviji Science Advances, so ljudje oblačila s pomočjo kostnih šil – ki so v bistvu šivanke brez ušesa – krojili že pred vsaj 70.000 leti. Kasnejša izdelava šivank z očesi bi bila zelo delovno intenziven proces za starodavne lovce in nabiralce, kar je doslej sprožalo vprašanja, zakaj bi se sploh trudili s tem, ko pa so šila popolnoma zadostovala za izdelavo osnovnih oblačil.
Spodnje perilo rešuje življenja
Zgovorno je dejstvo, da pojav teh sofisticiranih orodij za šivanje v jami Denisova, ki so jo pred približno 100.000 let zasedli denisovci, neandertalci in moderni ljudje, sovpada z drastičnim padcem globalnih temperatur v ledeni dobi. Ko je nastopila zmrzal, so ljudje zelo verjetno morali nositi več plasti oblačil, proizvodnja šivank z ušesi pa je verjetno omogočila bolj prefinjeno in učinkovito šivanje, kar je olajšalo izdelovanje spodnjega perila, ki je reševalo življenja.
»Učinkovitost dodajanja dodatnih plasti za izboljšanje izolacije izhaja iz osnovnega toplotnega principa oblačil, in sicer lovljenja zraka blizu površine kože, s čimer se zmanjša stopnja konvektivne izgube toplote,« pišejo avtorji študije. »Povezava med šivankami z ušesi in fiziološko potrebo po bolj toplotno učinkovitih prilegajočih se oblačilih je očitna,« nadaljujejo raziskovalci in dodajajo, da »je bila ugotovljena povezava s spodnjim perilom«. Priznavajo pa, da je »kljub tej logiki le malo prepričljivih dokazov o obstoju spodnjega perila v poznem pleistocenu«.
Zgodnje modno izražanje
Raziskovalci dodajajo, da bi potreba po zakrivanju omejila možnosti za samoizražanje z okraševanjem telesa. Pred to točko v zgodovini so ljudje svojo kožo v različne simbolične namene krasili z rdečo barvo, tetovažami in brazgotinami, ki pa ne bi bile vidne izpod več slojev oblačil. Znanstveniki zato domnevajo, da so šivalne igle z ušesi starodavnim ljudem morda omogočile ustvarjanje bolj dovršenih oblačil, kar jim je omogočilo izražanje in komuniciranje z modo namesto s telesno umetnostjo.
Omogočeno je bilo tudi izražanje z modo namesto s telesno umetnostjo.
»Orodja, kot so šivanke z ušesi, predstavljajo pomemben razvoj v prazgodovini, saj dokumentirajo prehod funkcije oblačil iz utilitarnih v družbene namene,« pojasnjuje eden od avtorjev študije dr. Ian Gilligan z Univerze v Sydneyju. »Šivanke z ušesi bi bile še posebno uporabne za zelo fino šivanje, ki je bilo nujno za okrasitev oblačil.« Domnevajo, da so takšni okraski verjetno vključevali pritrditev kroglic iz školjk ali krznenih obrob na oblačila iz živalske kože.
»Prednosti izdelave šivank z ušesi, ki olajšajo natančnost in povečajo učinkovitost ročnega šivanja, se lahko nanašajo na okrasitev oblačil pa tudi na potrebo po spodnjem perilu v večplastnih oblačilih,« pišejo avtorji študije z naslovom Paleolitske šivanke z ušesi in razvoj oblačil. »Ta dva namena dejansko sovpadata, saj toplotna potreba po spodnjem perilu ustreza popolnejši in neprekinjeni uporabi oblačil, kar podpira teorijo o premiku od okraševanja kože k okraševanju oblačil,« sklepajo avtorji.
