Psihične težave ne zaobidejo nikogar
Športniki so junaki, navijači in podporniki jih častijo kot bogove. A kdaj se nehote pozabi, da so tudi najboljše in najboljši na svetu iz mesa in krvi kot mi, navadni smrtniki. S težavami, križi, grehi ... Vrhunski šport ni imun za duševne težave in stiske. Šampionke in šampioni o tem ne molčijo več, s tem pa pomagajo številnim, ki zaradi tega trpijo, a si o tem zaradi stigme v družbi ne želijo ali celo ne upajo govoriti na glas.
Umik po Tokiu
Morda še najbolj svež primer med športniki je izjemna ameriška gimnastičarka Simone Biles Owens. Novembra lani se je Američanka po dveh letih premora in psihičnih težav na olimpijskih igrah v Tokiu vrnila na veliki oder in na svetovnem prvenstvu v Antwerpnu osvojila kar pet kolajn, od tega štiri zlate. V svoji karieri je na svetovnih in olimpijskih igrah osvojila kar 37 kolajn, prej nihče pred njo toliko. Bilesova je vse štiri naslove olimpijske prvakinje osvojila na igrah v Riu leta 2016.
V Tokiu je veljala za glavno kandidatko za pet naslovov, a nato zaradi psihičnih težav odpovedala večino nastopov in na koncu osvojila srebro na ekipni tekmi in bron na gredi. Sledil je umik. Vmes je opravila življenjski skok in se poleti lani poročila z igralcem ameriškega nogometa v ligi NFL Jonathanom Owensom. Simone je uspelo, da se je izvila iz primeža duševnih težav in stisk.
Agoniji Phelpsa in Thorpa
»Prvi bom priznal, da je bilo moje duševno zdravje med vsem tem strašnejše kot kdaj prej, zato si ne morem niti predstavljati, kaj prestajajo drugi ljudje. Za tiste, ki se borite z duševnim zdravjem, vedite, da niste sami: so dnevi, ko se želim zviti v klobčič in sedeti v kotu,« je o svojih težavah iskreno spregovoril tudi nekdanji ameriški plavalni as, danes 38-letni Michael Phelps. Osvojil je kar 28 olimpijskih medalj, od tega kar osem zlatih na igrah v Pekingu. Phelps je pozneje postal tiskovni predstavnik terapevtske aplikacije TalkSpace, pred leti pa je priznal, da mu je bilo še posebno hudo v obdobju pandemije covida-19.
»So dnevi, ko preprosto ne moreš vstati iz postelje. Ne moreš se soočiti s svetom. Rečeš si preproste stvari, kot je: 'Samo pojdi v kuhinjo in si prinesi kozarec vode.' Toda to, da ne moreš narediti nečesa tako osnovnega, je zastrašujoče,« svojih težav ni skrival danes 41-letni Ian Thorpe, eden najuspešnejših plavalcev v zgodovini, saj je v dveh nastopih na poletnih olimpijskih igrah, leta 2000 v Sydneyju in leta 2004 v Atenah, osvojil pet zlatih in tri srebrne medalje ter eno bronasto. V treh nastopih na svetovnih prvenstvih je bil enajstkrat svetovni prvak. A tudi on je klonil pod težo lastnih in tujih pričakovanj.
Poporodna depresija
»Prebrala sem več člankov, ki pravijo, da lahko poporodna čustva trajajo do tri leta, če se z njimi ne ukvarjamo. Pogovor z mamo, s sestrami in prijatelji mi je dal vedeti, da so moji občutki popolnoma normalni. Popolnoma normalno je imeti občutek, da ne naredim dovolj za svojega otroka,« je o poporodni depresiji spregovorila zdaj že nekdanja teniška igralka, danes 42-letna Serena Williams, ki je v karieri kar 319 tednov preživela kot številka ena med dekleti. Osvojila je kar 23 grand slam turnirjev, leta 2012 je bila tudi olimpijska prvakinja.
»To je največja borba v mojem življenju ... Vse svoje nasprotnike bi lahko dal v en ring in se boril z vsemi, toda ta pošast bo najtežja borba v mojem življenju,« je svoj boj z duševnimi težavami opisal nekdanji boksar, 51-letni Oscar De La Hoya, ki je v karieri osvojil 11 naslovov svetovnega prvaka. Večkratni svetovni boksarski prvak naj bi v času kariere zaslužil več kot pol milijarde evrov.
Kam po pomoč
Iščete pomoč v duševni stiski? Bi se zgolj radi s kom pogovorili, spoznali osebe s podobnimi izkušnjami in dilemami ali poiskali novo podporno okolje? Na spletni strani www.zadusevnozdravje.si je na voljo seznam ustanov, ki ponujajo pomoč v stiski.
Za težave niso imuni niti v ekipnih športih. »Postavite si majhne cilje in gradite na pozitivnih stvareh. Majhne stvari, kot so vstati, pojesti zajtrk, iti na ta tečaj, vzeti knjigo, iti nakupovat, so bile tiste, na katere v najslabši točki sploh nisem pomislil, da bi jih naredil. Ko pa so se stvari obrnile, se je začelo premikati samo od sebe kot snežna kepa, a v pozitivnem smislu,« je svoje izkušnje strnil nekdanji košarkar Gregory Stiemsma. Danes je star 38 let, v ligi NBA je za štiri ekipe odigral 203 tekme, od avgusta 2021 pa v klubu San Antonio Spurs dela kot videokoordinator.
Pomen trenerjev
»Duševnega zdravja ni mogoče ločiti od fizičnega. Je ključna komponenta dobrega počutja in pomembno vpliva na športno zmogljivost vrhunskega športnika. Za uspešno in zdravo delovanje športnika sta nujna preventiva in zgodnje ukrepanje pri pojavu omenjenih zdravstveno kritičnih telesnih stanj in duševnih motenj. Trenerji imajo pri tem veliko vlogo, zato želimo s priročnikom podpreti in izobraziti trenerje na področju duševnega zdravja športnikov, tako da bodo sposobni prepoznati in razumeti začetne simptome, ustrezno ukrepati in bodo pripravljeni v proces treninga vključiti tudi preostale strokovnjake s področja telesne priprave, prehrane in duševnega zdravja športnika,« je v magistrskem delu Pregled priporočil o duševnem zdravju vrhunskih športnikov zapisala Katja Golja, ki je delo napisala pod mentorstvom prof. dr. Mateja Tuška.
Štefan in Brigita
Tudi v Sloveniji se zdaj na glas govori o psihičnih težavah. Nekdanji smučar Štefan Hadalin je priznal, da je letos kariero končal, da si psihično opomore; izgorelost je pri njem pustila posledice. Nekdanja atletinja Brigita Langerholc ne skriva, da se je borila z depresijo. O depresiji je na glas spregovoril tudi nekdanji nogometaš Gašper Kurež. Nekdanja smučarka Mateja Svet pa dela kot terapevtka na psihiatrični kliniki v Ljubljani.
