Pustite oba dohtarja pri miru

Če hočeš videti, kako zdrava je družba, potem poglej, kako se do bolnih obnašajo zdravniki. Včasih, davno, je bil zdravnik tisti, ki ti je bil poleg članov tvoje družine najbližji. Zdravnik je bil, kako naj rečem, prenosni bog, ki ga nosiš s seboj v žepu. Jasno, da je vse odvisno od lastne izkušnje. Moja je bila taka, da se lahko samo zdravnikom zahvalim, da je moj sorojenec najprej preživel, potem dolgo živel v bolnici, da so ga čudežno pozdravili in se je potem po dolgih letih preselil nazaj v civilno življenje. In da se je isto ponovilo čez desetletja.

Če je tako, potem veš, da je dober zdravnik v bistvu človek, ki je za vedno povezan s tvojim življenjem ali z življenjem tvoje družine. Čeprav je tehnicistično le tako, da so to ljudje, ki le dobro opravijo svoje delo, in so karte, s katerimi igrajo, tako močne, da igro lahko le opazuješ in upaš, da bodo zmagali. Ko zmagajo, si srečen, in vzpostavi se vez za vedno.

Če je zdravnik poleg tega še človek, ki se poleg za bolne bori tudi za dobro zdravih, je to nekaj, kar je veliko večje od časopisnih naslovov in psalmov po televizijsko. Jasno je lahko tudi povsem drugače. Recimo, da si zaradi bolečin na vozičku, niti slučajno ne moreš hoditi, ena noga je skoraj mrtva, nekaj korakov narediš z berglami in ne veš povsem dobro, če ne boš zlezel skupaj, slaven mož v belem pa ti reče, da stopi na pručko, da bo ocenil tvojo gibljivost.

On te gleda kot predmet in zazdi se ti, da ti privošči bolečino in poniževanje, ko poskušaš splezati na tisti zaboj in veš, da ti ne bo uspelo. V bistvu se ti zdi, da čaka, da boš padel in se boš ponižal pred njim. To niso preveč dobre stvari. Ampak ta človek v belem je pač idiot. Pa ne po Dostojevskem, da ne bomo po nemarnem vpletali Rusov.

Ker je šel pri nas čas glede svoje dobrote malo po svoje, bi bilo dobro, če bi kandidati za študij medicine morali najprej opraviti preskus iz empatije in čustvene inteligence. In etika bi morala biti predmet vseh let študija. Zdaj imamo v domovini dva zdravnika, ki si želita odpraviti korupcijo v zdravstvu. Enega so stvari že močno načele, drugi bo šel tako in tako do konca.

Težko, da jima bo uspelo. Sistem, tak, kot je, neskončno odgovarja tistim, ki so vpeti v nekaj tako bizarnega, čemur se reče slovensko zdravstvo. Ne, to niso samo do konca pokvarjeni dobavitelji medicinske opreme, tu so še velike mednarodne medicinske in farmacevtske korporacije. Slovenija je majhna, ni pa revna, in dobički so glede na vložke izjemni.

Slovenska zdravnika, ki sta se lotila zmaja, verjetno vesta, da ima ta več glav, a se bojim, da ne vidita, da so nekatere glave pravzaprav doma v njuni družini. Ko bosta sekala sovražnikove glave, bosta, ko se bo zdelo, da sta na poti do zmage, dobila usoden ugriz v tilnik, od zadaj. Največji sovražniki slovenskega zdravstva so v njem samem.

Če kdo bere najstarejši preživetveni priročnik, Sveto pismo, bo lahko razumel, da vas sovražnik želi zdrobiti. Želi vam ukrasti vse, kar cenite. Želi ubiti vse tisto v vašem življenju, kar je dobro. Hoče vas uničiti. Če lahko, vam bo vzel življenje. Ne nujno ubil, ampak uničil vam bo življenje. Zato mu ni treba dovoliti, da dobi oporo v vaši družbi in družini. Za družinsko mizo, tudi v prenesenem pomenu, sedijo dobri ljudje. Vernik je zapisal: »Vaš dobri pastir je pred vami pripravil mizo ... in sovražnik ni bil povabljen, da se pridruži!«

Na koncu bo vse odvisno od nas.

In nekaj malega od medijev. Prenova zdravstva pomeni istočasno prenovo medijev, čeprav bi najbrž bilo to nujno storiti v obratnem vrstnem redu – a ne bo šlo. Sovražnika tudi v medijih ne vabiš za svojo mizo, a je v resnici povsem drugače. Mediji se prevečkrat parijo s hudičem in zlezejo v posteljo z vsakim, za le nekaj uredniške slave več. Zato, a ne, moram nehati, ker bi moral najprej pomesti pred svojim pragom.

Zato le še to, na to temo: če nora dohtarja v svojem boju zmagata in če uspe tistim poštenim zdravnikom, ljudem, ki ju iskreno podpirajo, bo istočasno to pomenilo veliko osvoboditev krča, ki duši slovenske medije. Samo povem, čeprav vem, kako se zdajle režijo nekateri medijci, ki jih najdete marsikje, tudi na udba.net, ali pa vnučki udbe.net.

Najbolj, se mi zdi, so danes v stiski ljudje, ki so po duši levičarji, pa hodijo v cerkev ali pa so vsaj pogojno verni. Za besedo levica je jasno, da je postala slovenski izraz za prevarantstvo; tisti, ki se na oblasti deklarirajo kot verniki, pa Svetega pisma niti odpreti ne znajo, kaj šele, da bi razumeli jezik, v katerem je napisano. Tudi, če je slovenski.

Pa bi bilo dobro, da bi se prevaranti zamislili in farizeji tudi, ker bodo sicer morda nekoč sami komu pisali pismo, kot sem ga pred dnevi dobil iz Kijeva. »Jaz in družina smo v redu. V soboto nas je ob 6.00 zbudil hrup poka. V Kijevu in številnih drugih krajih je prišlo do raketnih napadov na objekte kritične infrastrukture. Večji del vikenda ni bilo elektrike in mobilne/internetne povezave. Ogrevanje, oskrba z vodo v našem okraju deluje pravilno. Veliko večja tragedija je bila v Dnipru, kjer je umrlo veliko civilistov, ki so jih ubili izstrelki, ki so padli na bivalni blok.
Na splošno v Kijevu ni panike ali odrekanja. Da, včasih je lahko strašljivo med zračnimi alarmi, lahko je temno na ulicah, kar je precej depresivno. A vsi verjamemo v boljše čase, lokalna podjetja delujejo (kavarne, restavracije, trgovine, manjša proizvodnja). Podpiramo drug drugega in moralni duh je visok.
Upam, da bomo kolesarili skupaj z vami v prihajajoči sezoni. Ostani zdrav!
Lep pozdrav!
Serhij.«

Verjetno nam je danes že jasno, da je tragedijo tam na vzhodu zanetil le človeški pohlep. Če bi brskali po Ukrajini in Sloveniji, bi našli veliko istega, no, istorodnega. Sinove in hčere pohlepa. To pa je beseda, ki je tudi sopomenka imena preštevilnih, ki so in ki vodijo našo vasico v raju sredi Evrope. In mislijo, da so bogovi. Po moje bodo nekoč v težavah, saj Sveto pismo piše, za lastne in za neuvrščene, da »je bil ugrabljen v raj in je slišal stvari, ki jih ni mogoče izraziti z besedami, stvari, ki jih noben človek nima pravice niti omeniti«.

Nabasal' ste, pr'jatli. Zato raje pustite oba dohtarja pri miru.

In človekovi sovražniki bodo domači. Nova mednarodna različica odlomek prevaja kot: človekovi sovražniki bodo člani njegovega lastnega gospodinjstva.