Raje na krožnik kot na kompost

Plevel je pogosto nezaželen gost na vrtovih in tratah, ne le zaradi videza, vrtički in trate, polni plevela, so namreč videti neurejeni, veliko bolj nevaren je, ker rastlinam, ki se jih trudimo vzgojiti, iz tal odžira hranila in vodo, pa tudi sončno svetlobo in prostor za rast. Plevel konkurenčno tekmuje z gojenimi rastlinami za vodo, hranila in sončno svetlobo, kar lahko zmanjša donosnost pridelkov. Nekatere rastline, ki jih dojemamo kot plevel, poleg tega privlačijo škodljivce, ki bodo prej ali slej napadli tudi druge rastline, zato si jih res ne želimo v njihovi bližini.

A vsi pleveli niso le slabi, regrat denimo je izjemno koristen tako za ljudi kot žuželke. To seveda ne pomeni, da ga je treba prenašati sredi urejene trate, ga pa lahko s pridom uporabimo v solati, čaju in drugih jedeh, namesto da bi končal na kompostu. Enako velja za koprive, pa tako imenovana kurja črevca oziroma navadno zvezdico, ki se hitro razrašča in vrtičkarjem, ki se je želijo znebiti, povzroča nemalo preglavic, tistim, ki poznajo njene hranilne lastnosti, pa vzbuja veselje. Zvezdico, ki vsebuje veliko vitamina C, magnezija, železa in cinka, uporabimo kot dodatek solatam, zeliščni skuti, pripravimo jo lahko tudi v juhi, enako kot špinačo. 

Ker se dolga in tanka stebla močno prepletajo, je rastlina dobila ime kurja črevca.

Tudi navadni tolščak ali portulak pogosto konča na kompostu ali v kontejnerjih za biološke odpadke, čeprav bolj spada v solate in juhe, saj vsebuje veliko maščobnih kislin omega 3, ki blagodejno vplivajo na srce, možgane in imunski sistem, pa tudi vitamine A, C in B ter železo, magnezij in kalcij. Precej razširjena je po naših vrtovih bela metlika, ki zraste precej visoko, zato ni zaželena v bližini nizkih zelenjadnic in jo je bolje odstraniti ter iz nje pripraviti juho, kot bi skuhali špinačno; tudi okus je zelo podoben. Uporabimo samo liste, najboljši so od aprila do junija. Enako kot špinača tudi metlika vsebuje saponine, zato je ni priporočljivo uživati v večjih količinah. Poleg bele pri nas uspeva še več ko deset drugih vrst metlike, dobra novica je, da so vse enako užitne. 

Belo metliko pripravimo na enak način kot špinačo.

Prav poseben okus ima penuša, travniška ali dlakava, je nekoliko pikantna in zato odlična popestritev solat, če ne maramo grenkih okusov, pazimo le, da jo nabiramo, preden zacveti, torej marca in aprila. Ko se na koncu stebelc pojavijo prvi beli cvetovi, dobi rastlina trpek in grenak okus. Grenak je tudi njivski osat, a še kako užiten. Pred pripravo z listov odstranimo bodice, lahko tudi povrhnjico s stebel, saj je to najbolj grenak del rastline. Nato iz nje pripravimo okusno juho ali omako, liste pa lahko uživamo tudi surove. 

Njivski osat je precej grenak.