Razkošni lepotec, ki je drugačen
Pisali smo že o božični zvezdi, brez katere pri marsikom ne minejo božično-novoletni prazniki. A ta rastlina ni edina, ki bo popestrila dom, v tem obdobju se v svoji najlepši različici pokaže tudi božični kaktus (Schlumbergera truncata). Njegove zelene veje, sestavljene iz ploščatih členkov, so lahko dolge tudi pol metra, cvetovi pa žarijo rdeče, roza ali vijolično, pa tudi oranžni, rumeni in beli so, vsak je lahko dolg tudi do sedem centimetrov. Ker se veje upogibajo navzdol, je božični kaktus idealna rastlina za viseče košare.
Spada med členkaste kaktuse, bodic nima, izvira iz brazilskih gozdov, ne raste v zemlji, ampak kot epifit, korenine ima na drevesnem deblu ali vejah. Ima grmičasto obliko in mnogo povešenih členkov, dolgih do pet in širokih do tri centimetre. Če bi ga radi imeli, tako kot pri božični zvezdi pazite na zunanje temperature, najbolje bo, da ga ovijete v papir: zaradi prenašanja s toplega na hladno (in spet na toplo), lahko namreč odpadejo vsi popki in z božičnim cvetenjem nič ne bo.
Zaradi premikanja odvrže popke
Kako ga negovati, da bo res čim lepši? Čeprav je iz družine kaktusov, z njim vendarle ravnamo malce drugače kot s puščavskimi primerki, saj raste, kot smo zapisali, v bolj vlažnih krajih. Pomembna je svetloba: božični kaktus ne mara neposredne izpostavljenosti soncu, najraje raste na vzhodni strani, tako da zjutraj dobi več svetlobe. Predvsem moramo paziti na količino vode, ki mu jo odmerjamo. Zalivamo ga enkrat na teden, lahko ga tudi pršimo z vodo, ko je tik pred cvetenjem, zmerno povečujemo količino vode. A pozor: lonček, v katerem raste, naj ima na dnu luknjice, da bo odvečna voda lahko odtekla in se ne bo zadrževala pri koreninah, to namreč lahko povzroči gnitje.
Gnojili naj bi ga vsaka dva tedna od pomladi do jeseni, pozimi enkrat na mesec. Oktobra rastline ne zalivamo, postavimo jo na hladno, spet začnemo novembra, a z malo vode. Tako bomo rastlino spodbudili k cvetenju: zacveti v času, ko postanejo dnevi kratki, v idealnih razmerah naj bi bil 14 ur v temi, v tem času pazimo, da mu ni pretoplo, najboljša temperatura za nastanek popkov je med 12 in 15 stopinjami. Suh zrak zaradi ogrevanja ga niti ne moti, toplote pa ne mara, zato ga ne postavimo blizu radiatorjev ali peči. Idealna temperatura je okoli 18 stopinj čez dan, a se z leti prilagodi tudi na malce višjo temperaturo.
Pretiranega premikanja ne mara, saj je za spremembe zelo občutljiv, tako zelo, da so lahko pogubne. Zlasti ga ne premikamo, ko nastavi popke: takrat potrebuje popolno mirovanje, že zaradi najmanjše spremembe lahko namreč prav vse popke – odvrže!
Ko odcveti, ga lahko presadimo, če je to potrebno, ko postane lonček premajhen, najpogosteje to počnemo spomladi na dve do tri leta. Po cvetenju naj rastlina počiva, postavimo jo v neogrevan prostor, manj zalivamo, a vseeno pazimo, da se prst povsem ne izsuši. Hkrati s presajanjem ga tudi razmnožimo, in sicer s potaknjenci. Vsak členek ima koreninice, zato zadostuje, da ga le potisnemo v zemljo, ukoreninil naj bi se po približno treh tednih. Poleti ga lahko prenesemo na prosto, v zavetno lego, v senco, s tem bomo utrdili stebelne člene in spodbudili cvetenje.
