Ribe ne morejo mimo pregrad
Na pobudo mednarodne organizacije World Fish Migration Foundation po vsem svetu na vsaki dve leti praznujejo 21. maj, svetovni dan rib selivk. Namenjen je ozaveščanju prebivalstva o pomenu rek brez pregrad, ki jim onemogočajo, da izpolnijo svoj življenjski cikel. Dejstvo je namreč, da so zaradi čezmernih posegov v vodotoke, ki uničujejo njihov habitat, prav ribe selivke med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami na svetu.
Vipava z ribjo stezo
V sklopu praznovanja tega dne sta Ribiška zveza Slovenije (RZS) in Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) organizirala terenski ogled in predstavitve (žal preredkih) dobrih praks urejanja pregrad na vodotokih v državi na način, ki omogoča prehodnost ribam selivkam in drugim vodnim organizmom. Za primer so vzeli zgornji tok reke Vipave, kjer je potekal projekt VIPava. Namenjen je bil renaturaciji dela reke in je bil hkrati eden od več podobnih v sklopu evropske kohezijske politike, s katero EU podpira trajnostni razvoj.
Vodja projekta VIPava Nastja Pajk iz ZZRS je predstavila njegove osnovne značilnosti. Temeljni cilj je ohranjanje in izboljšanje obstoječih habitatov različnih ogroženih živalskih vrst. V 80. letih minulega stoletja je bila Vipava v zgornjem delu regulirana, kar je zelo negativno vplivalo na vodni živelj. Sčasoma se je življenje v reko vrnilo, na delu med Vipavo in Ajdovščino pa so ostale štiri neprehodne vodne pregrade. S projektnimi sredstvi so jih že zamenjali z več zaporednimi vodnimi pragovi, kar bo ribam in drugim živalskim vrstam omogočalo prehodnost tako dolvodno kot gorvodno. Še vedno pa bodo novi pragovi ohranjali funkcijo zadrževanja vode, kar lahko vidimo kot sinergijo med zahtevami vodarjev in ekologov.
60.000 manjših in večjih pregrad je na slovenskih vodotokih.
V bližini Novakove mlinščice, kjer zaradi specifičnosti terena podobna zamenjava pregrade ni bila mogoča, pa so že zgradili kamnito ribjo stezo, pri Dolenjah so obnovili manjši stranski rokav Vipave. Ta in številni podobni rokavi so včasih skrivali številne ribje mladice, ki so v njih našle zavetje in hrano. S to obnovo pa je spet dana možnost za večji naravni prirast domorodnih vrst rib. Projekt VIPava sam po sebi še ne pomeni renaturacije reguliranega vodotoka v Sloveniji, je pa vsekakor korak v pravo smer.
Odstranjevanje
Srečanje ribičev in številnih strokovnjakov s področja ribištva in naravovarstva v Domu krajanov v Ajdovščini je odprl Marijan Gaber, predsednik komisije za ekologijo in naravovarstvo RZS. Poudaril je pomen prostih prehodov za ribe in primere drsti rib v Muri na slovenskem delu te reke, kjer še ni hidroelektrarn, ki na drst pripotujejo iz Donave, kot na primer ogrožena riba sabljarka. Nasprotno je v primeru Drave. V njej je populacija domorodne podusti zaradi slabe prehodnosti med jezovi hidroelektrarn zelo upadla. Med njimi so nastale ločene populacije, ki stagnirajo. Da bi negativni trend upočasnile, so dravske ribiške družine dnevno normo ulova šestih podusti sčasoma omejile na zgolj dva primerka.
Polono Pengal, strokovno sodelavko RZS in vodjo zavoda Revivo, ki je predstavila osnovne tipe vodnih pregrad in njihov vpliv na ribe selivke, pa najbolj skrbi podatek, da je na slovenskih vodotokih postavljenih več kot 60.000 pregrad. Najdemo jih na vsakih 800 metrov vodotoka in marsikdaj ogrožajo naravni cikel rib selivk. Zato je treba razmisliti o njihovem odstranjevanju, še posebno tistih, ki ne služijo več svojemu namenu.
Nevenka Rojšek iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) je izpostavila primere odstranjevanja vodnih pregrad po svetu. Tako so jih leta 2021 v 17 evropskih državah odstranili kar 239, pri čemer je bilo 76 odstotkov vseh visokih do dva metra, 24 odstotkov pa še višjih.
Najuspešnejša država v odstranjevanju pregrad je Španija, ki je odstranila kar 103. Pri teh projektih sodeluje več svetovnih ekoloških nevladnih organizacij, ki sledijo predlagani strategiji EU o biotski raznovrstnosti, katere cilj je vzpostaviti 25.000 kilometrov prosto tekočih rek do leta 2030. Rojškova je povedala, da so po projektu Open rivers v Črni gori odstranili tri pregrade, v Sloveniji pa je v sodelovanju z Ribiško družino Sevnica načrtovana (le) odstranitev jezu Kopitarne Sevnica na potoku Sevnična.
