Risja populacija se veča
Projekt Life Lynx, ki pri nas poteka že peto leto, končal pa se bo leta 2024, vključuje Slovenijo, Hrvaško, Italijo, Slovaško in Romunijo. Za zdaj poteka precej uspešno. Večina priseljenih samcev in samic iz Slovaške in Romunije je namreč že poskrbela za naraščaj in mešanje genov s slovenskimi risi.
Povedano drugače, po petih letih priseljevanja lahko rečemo, da je glavni cilj, to je preprečiti vnovično izumrtje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa zaradi parjenja v sorodstvu, skorajda dosežen, saj se je naša populacija povečala za 10, hrvaška pa za pet odraslih ris in risov. Ob tem so se uspešno pomešali s slovenskimi in zaplodili številna legla (romunski Goru je imel z našo Tejo že tri legla, Aida dve, Julija pa eno, za eno od legel pa še ne vedo, ali ga je zaplodil Katalin). Čeprav je velika verjetnost, da približno polovica mladičev ne preživi prvega leta življenja, kaže kar dobro. Mrtvega so našli le enega, in sicer Nežo, ki jo je zaplodil Goru (domnevno je bila žrtev divjega lovca). Po zapisih kamer ocenjujejo, da so samice v rekordnih sezonah 2021/2022 vodile kar 15 mladičev. Ker pa šteje predvsem vključenost doseljenih (da so se ustalili in imajo stalni teritorij), nameravajo spomladi doseliti še dva nova risa, na Hrvaško pa vsaj enega, ter tako zagotoviti dolgoročno ohranitev gensko obogatene populacije v obeh državah.
Trenutno imajo slovenski strokovnjaki največ dela s sledenjem doseljenim risom in njihovim potomcem, pri čemer uporabljajo predvsem gozdne kamere in telemetrične ovratnice. Vse pogosteje si pomagajo še z odlovi, saj so mnogim ovratnice že odpadle ali pa jih je treba nadomestiti z novimi. Zadnje je tudi priložnost, da vidijo, v kakšnem zdravstvenem stanju so.
Z lovci iz lovskih družin in lovišč s posebnim namenom so poleti že petič zapored nameščali avtomatske kamere in ugotavljali, kje so najboljše lokacije zanje, še posebno na Gorenjskem. Od letos sodelujejo že z 58 družinami in šestimi lovišči na kočevskem, notranjskem, zahodnem visokokraškem in gorenjskem območju. Praviloma so izbrali po dve lokaciji na lovsko družino, kjer bodo avtomatske kamere snemale prostoživeče vrste do aprila prihodnjega leta. Spremljati želijo predvsem doseljene rise ter tako potrditi njihovo vključevanje v populacijo. Poleg tega bi radi dobili podatke o novih lokacijah navzočnosti risov, njihovi številnosti, pa o lanskih in letošnjih mladičih, da bi se seznanili z njihovim širjenjem in prenosom svežih genov v populaciji.
Na Gorenjskem so s kamerami uspešno spremljali Trisa, Lenko in Zoisa, katerih telemetrične ovratnice so letos nehale delovati. Fotografije so potrdile, da se Tris in Lenka še zadržujeta v Triglavskem narodnem parku. Da pa si ne bi pomagali le s posnetki kamer, so z blejskimi lovci oktobra na odročni greben postavili prvo zabojno past, drugo pa na izbrano stečino (risjo pot) skupaj z lovci lovišča s posebnim namenom Triglav. Da bi s pastjo ciljno ujeli rise, ima ta vgrajen elektronski sistem, ki manjše živali pusti prehajati skozi, ne da bi se aktivirala. Upajo, da bodo rise brez ovratnic ujeli, nato pa jih opremili z novimi, da bodo lahko vseskozi in ne le naključno zbirali informacije o njihovem gibanju, paritvenih pohodih (pri Trisu in Zoisu), poleganju mladičev (pri Lenki) in plenjenju.
Nedavno so na spletni strani Life Lynx objavili tudi video Julije s tremi že skoraj odraslimi mladiči s Pokljuke, pri čemer je razvidno, da hkratno hranjenje ne pride v poštev, temveč najprej je ona, pozneje pa šele mladi risi, stari približno pol leta. Ti si morajo sami izboriti vrstni red hranjenja, saj bodo že v kratkem morali samostojno loviti svoj plen.
V projektu Life Lynx, ki se je začel 1. julija 2017, trajal pa bo do 31. marca 2024, je vodilni partner Zavod za gozdove RS, vključuje pa še partnerje iz petih držav. Za projekt, vreden 6,83 milijona evrov, Evropska komisija zagotavlja skoraj 4,1 milijona, naše ministrstvo za okolje in prostor 1,34 milijona evrov, preostalo pa drugi.
