Rusija: defenestracija namesto rulete
Glede na to, kako veliko pomembnih in uglednih Rusov je v zadnjih treh letih padlo skozi okno in tako končalo življenje, bi lahko ugotovili, da ruska podjetja za izdelavo oken niso kaj prida, saj ne mine niti mesec, da ne bi v svetovnih medijih zasledili novice, da je ta in ta ruski pomembnež padel skozi okno iz višjega nadstropja in se ubil. Pravi ciniki bi lahko dodali, da si Rusi v sodobnih časih namesto razvpite možate ruske rulete (ko v nabojnik revolverja vstavijo samo en naboj in potem z vrtenjem nabojnika pred pritiskom na sprožilec izzivajo usodo) raje izberejo nič kaj možat način metanja skozi okno.
A pustimo cinične pripombe ob strani, dejstvo je, da se je, odkar se je Rusija odločila za vojaški napad na Ukrajino, zelo veliko Rusov, ki niso bili preveliki nasprotniki samodržca Vladimirja Putina ali pa sploh niso bili znani kot taki, »odločilo« s skokom skozi okno končati svoje življenje. Seveda zelo malo ljudi verjame, da bi se jih tako veliko iz ljubega miru odločilo za samomor, velikanska večina je prepričana, da so jih najbrž prisilili v »samovoljno defenestracijo«. Zadnji tak primer se je zgodil pred tedni, ko je 56-letni Artur Prjahin, vodja oddelka ruskega zveznega protimonopolnega urada v republiki Kareliji, na skrajnem severozahodu Rusije ob meji s Finsko in Norveško, padel s petega nadstropja poslovne stavbe. Lokalna policija je v njegovi pisarni našla poslovilno pismo, v katerem naj bi se za svojo smrt opravičil ženi, bližnje je prosil, naj mu oprostijo za vse, ter zapisal, da ni nihče drug kriv za njegovo smrt.
Artur Prjahin se je za svojo smrt opravičil ženi.
Preživeli se ne spomni
Tudi ruski zvezni preiskovalni organi so potrdili, da naj bi šlo za samomor, čeprav naj bi še vedno preiskovali njegovo smrt. Prjahin je bil namreč še pred enajstimi leti polkovnik zvezne policije, leta 2014 je prevzel položaj vodje protimonopolnega urada v Kareliji. Prej je štiri leta vodil oddelek za gospodarski kriminal pri ministrstvu za notranje zadeve republike Karelije.
Dva dni za tem, ko naj bi se Prjahin vrgel skozi okno, je njegovemu zgledu sledil vodja forenzičnega oddelka vrhovnega ruskega preiskovalnega urada, polkovnik Aleksej Zubkov.
Dva dni za tem, ko naj bi se Prjahin vrgel skozi okno, je njegovemu zgledu sledil vodja forenzičnega oddelka vrhovnega ruskega preiskovalnega urada, polkovnik Aleksej Zubkov. Padel je iz četrtega nadstropja poslovne stavbe, vendar je preživel in se zdravi v bolnišnici. Izjavil je, da je bil v kopalnici, vendar se ne spominja, kaj se je natančno zgodilo. Nekateri ruski mediji namigujejo, da naj bi v ruskih obveščevalnih službah krožile govorice, da sta bila v času, ko je Zubkov padel skozi okno kopalnice, v prostorih njegovega urada še njegov neposredni šef Aleksander Sobolev, prvi namestnik direktorja zveznega ruskega preiskovalnega urada, in general glavnega urada ruske gasilske zveze Anatolij Sazonov.
Aleksej Zubkov je padel iz četrtega nadstropja poslovne stavbe.
Ta dva incidenta nista osamljena. Le nekaj dni prej, kot se je za defenestracijo »odločil« Artur Prjahin, je v Sankt Peterburgu skozi okno v svojem stanovanju »padel« 58-letni ruski glasbenik in radijski voditelj Vadim Strojkin. Takrat so bili v njegovem stanovanju policijski preiskovalci, saj naj bi bil Strojkin v kazenskem postopku.
V mlaki krvi
Če v zadnjem času skozi okna padajo ljudje, ki ne spadajo v vrh družbene lestvice v Rusiji, pa je od pomladi 2022 kar več uglednih Rusov končalo življenje tako, da so se znašli na napačni strani oken. Tako so, denimo, 1. maja 2022 po padcu skozi okno moskovske bolnišnice našli Ravila Maganova, predsednika ruskega naftnega velikana Lukoil. Okoliščine še vedno niso razčiščene. Enako je konec leta 2022 umrl ruski politik Pavel Antov, ki je sprva kritiziral Putinovo odločitev, da napade Ukrajino. Našli so ga v mlaki krvi pred hotelom Sai International v Indiji, bil je član Putinove stranke Združena Rusija. Takrat je BBC poročal, da je Antov nekaj mesecev prej, potem ko je ena od ruskih raket zadela stanovanjsko zgradbo v ukrajinskem Kijevu, na družbenih omrežjih zapisal, »da je to dejanje zelo težko opisati drugače kot terorizem«. Sporočilo naj bi bilo kmalu izbrisano z družbenih omrežij, Antov je v izjavah zatrjeval, da je ruski domoljub, da podpira Putinovo politiko in da je moral sporno sporočilo na WhatsAppu napisati nekdo drug, najbrž nekdo, ki se ne strinja z rusko specialno vojaško akcijo v Ukrajini.
Vendar niso vsi ruski pomembneži, ki so na sumljiv način izgubili življenje, umrli zaradi defenestracije. Nekdanji izvršni direktor naftne družbe Lukoil Aleksander Subotin je umrl maja 2022 v kleti nekega šamana v bližini Moskve. Uradna razlaga je, da je umrl zaradi srčne kapi, ko se je k šamanu odpravil zaradi hudega mačka po večdnevnem pijančevanju, a je temu verjel le malokdo.
Aleksander Subotin je življenje izgubil maja 2022 v kleti nekega šamana v bližini Moskve.
Sergej Protosenja je bil nekdanji podpredsednik in finančni direktor družbe Novateka, ki se ukvarja s trgovanjem z zemeljskim plinom in je v delni lasti ruskega plinskega velikana Gazprom. Devetnajstega aprila 2022 je njegov sin Fedor Protosenja poklical iz Francije na policijsko postajo v katalonskem letovišču Lloret de Mar in policiste zaprosil, naj pogledajo, kaj je narobe z njegovo družino, ki je imela v tem španskem letovišču počitniško vilo. Tisti dan je namreč večkrat klical mamo in očeta, a se ni nihče oglasil. Policisti so šli preverit in Protosenjo našli obešenega na vrtu, njegovo ženo in hčer pa zabodeni v hiši. Španski policisti so pomislili, da je Protosenja najprej z nožem ubil ženo in hčerko, potem pa si sodil sam, vendar so se kmalu pojavili dvomi, še posebno ker se je dan pozneje kakih 3000 kilometrov severovzhodno od Lloret de Mara zgodilo nekaj podobnega.
Skrivnostne okoliščine
V ruski prestolnici so namreč našli trupla Vladislava Avajeva, njegove žene in 13-letne hčerke. Kot so poročali ruski mediji, so jih našli ustreljene v njihovem luksuznem moskovskem stanovanju, Avajev naj bi imel v roki pištolo. Takoj so posumili na dvojni umor in samomor. Bil je podpredsednik Gazprombanke, zato so primer takoj uvrstili med sumljive. Podobno kot smrt milijonarja Vasilija Melnikova, direktorja velike ruske družbe z medicinskimi preparati MedStom. Policisti so odkrili trupla oligarhove družine v luksuznem stanovanju v mestu Nižni Novgorod. Žena Galina in dva otroka, stara 10 let in štiri leta, so imeli na telesih vbodne rane, Melnikov pa prerezano arterijo.
V nadvse skrivnostnih okoliščinah je pred dvema letoma in pol umrl tudi direktor olimpijskega smučarskega središča Krasnaja Poljana pri Sočiju Andrej Krukovskij. Omahnil naj bi v prepad med planinarjenjem v tamkajšnjih gorah. Še preden so ruske vojaške sile 24. februarja 2022 prestopile ukrajinsko-rusko mejo, so mediji poročali, da je konec januarja samomor storil 60-letni Leonid Šulman, direktor enega od Gazpromovih podjetij. Našli so ga v dači v okolici Sankt Peterburga. Tisti, ki so ga poznali, so podvomili o ugotovitvah policijske preiskave, prav tako so mnogi dvignili obrvi, ko so slišali, da so v Sankt Peterburgu le dan po začetku vojne v Ukrajini našli obešenega nekdanjega direktorja Gazproma Aleksandra Tjuljakova. Tri dni pozneje so prav tako obešenega našli še enega naftnega in plinskega magnata Mihaila Watforda, in sicer v garaži njegove hiše v grofiji Surrey v južni Angliji.
Vzorec
Da nenavadne smrti ruskih bogatašev in pomembnežev niso posebnost, da pravzaprav zelo pogosto »skačejo« skozi okna, kažejo tudi statistični podatki iz časov, še preden se je Vladimir Putin odločil napasti Ukrajino in, kot se spodobi za resnega samodržca, močno zaostril odnos do kritikov svojega režima. Med letoma 2014 in 2017 naj bi namreč umrlo ali izginilo kar 38 ruskih bogatašev in pomembnežev.
