S krvjo plačan boj za zeleni planet
Podnebne spremembe, povzročene z malomarnim odnosom človeka do narave, nas čedalje pogosteje opozarjajo, da tako ne gre več naprej. Seveda se z intenzivnostjo velikih naravnih in vremenskih nesreč povečuje tudi zavedanje ljudi, k temu so pripomogli tudi okoljevarstveni aktivisti.
A njihovo delo še zdaleč ni preprosto. Ker pri svojem poslanstvu naletijo na interese mnogih, so okoljevarstveni aktivisti pogosto žrtve napadov. Podobno kot novinarji. Nedavna raziskava, ki jo je objavila mednarodna nevladna organizacija Global Witness, je postregla z neverjetnim podatkom, da je bilo v zadnjih 10 letih po svetu ubitih več kot 1700 zelenih aktivistov. Kar pomeni, da je bil, statistično gledano, vsak drugi dan ubit borec za čistejše okolje. Umrli so zaradi boja proti izsekavanju gozdov in drugim oblikam uničevanja planeta.
»Marcelo Chaves Ferreira. Sidinei Floriano Da Silva. José Santos López. Vsi ti ljudje so bili priljubljeni v svojih lokalnih skupnostih. Jair Adán Roldán Morales. Efrén España. Eric Kibanja Bashekere. Vsi so bili žrtvovani za profit kapitala. Regilson Choc Cac. Ursa Bhima. Angel Rivas. Bili so ubiti, ko so branili ne samo svoj dragoceni košček zemlje, temveč tudi zato, ker so branili zdravje planeta, ki si ga vsi delimo.« Tako dramatično je v uvodu letošnjega poročila Global Witness zapisala priznana indijska znanstvenica in okoljevarstvenica Vandana Shiva. Hotela je poudariti, da je boj za zdravo naravno okolje lahko smrtno nevaren, če trči ob interese kapitala in z njim povezane politike.
Amazonski spopad
V poročilu Global Witness izpostavljajo junijski umor britanskega novinarja Doma Phillipsa in brazilskega okoljevarstvenika Bruna Pereire v brazilskih pragozdovih. Pereira je organiziral tamkajšnje staroselce, da so se postavili po robu intenzivnemu izsekavanju amazonske džungle, Phillips pa je pisal o njihovih prizadevanjih za ohranitev pljuč sveta, kakor pogosto imenujejo pragozdove Amazonije. Njuno početje je hudo zmotilo nekatere v Braziliji, ki si želijo z izsekavanjem amazonskih gozdov dobiti več kmetijskih površin za živinorejo in nasade avokada. Boj med okoljevarstveniki in kapitalom je v zadnjih letih najbolj intenziven in krvav prav na območju amazonskega gozda.
V zadnjem desetletju se je največ umorov okoljevarstvenikov zgodilo v Latinski Ameriki, kar 68 odstotkov. Najhuje je v Braziliji, Kolumbiji, Mehiki in Hondurasu. Med žrtvami je največ domorodcev, ki se skupaj z okoljevarstveniki vključujejo v boj proti velikim mednarodnim korporacijam in na ta način poskušajo preprečiti eksploatacijo svoje zemlje, pa naj gre za odpiranje novih rudnikov, naftnih vrtin, gradnjo velikih hidroelektrarn ali, kot je v primeru Phillipsa in Pereire, za izsekavanje gozdnatih površin.
Nevladne organizacije in poznavalci razmer se bojijo, da bodo borci za okolje zdaj, ob napovedani energetski krizi, ki naj bi jo sprožil ruski napad na Ukrajino, postali še pogostejše tarče velikih energetskih podjetij. Kajti boj za energetske resurse se utegne še zaostriti, mednarodne korporacije in njihovi plačanci pa se ne bodo ustavljali zaradi nekaj glasnih in nezadovoljnih varuhov okolja.
Oscar Sampayo, znan kolumbijski borec za človekove pravice, je pred dnevi, ko je izšlo poročilo mednarodne nevladne organizacije Global Witness, za BBC izjavil, da so bili samo lani ubiti trije njegovi prijatelji, ker so se uprli poskusom škodljivih posegov v naravo. Posledice vojne v Ukrajini čutijo tudi v Kolumbiji; ker premoga, nafte in plina mnoge države ne kupujejo več v Rusiji, se pritisk razvitih držav prenaša na države, kot je Kolumbija.
Samo v Mehiki so kriminalni karteli lani ubili 54 okoljevarstvenih aktivistov, kar je 30 več kot leta 2020. Ne gre pozabiti, da so mehiški mamilarski karteli med večjimi lastniki nasadov avokada, ki je v zadnjih letih postal izjemno iskano superživilo in se je povpraševanje po njem močno povečalo. Zločinski karteli povečujejo nasade avokada v Mehiki in jim ni mar za pravice ljudi, kaj šele za varovanje okolja. Tudi v Nikaragvi ni nič bolje, tam so lani kriminalne združbe likvidirale 15 aktivistov in pripadnikov indijanskih plemen Miskitu in Majangna.
V osrčju črne celine
V drugih predelih sveta je največ nasilja nad okoljevarstvenimi aktivisti v Afriki, in sicer v Demokratični republiki Kongo, kjer so v zadnjih letih najbolj na udaru čuvaji znamenitega nacionalnega parka Virunga v osrčju drugega največjega pragozda na svetu, kjer je domovanje več kot tretjine svetovne populacije gorskih goril. Park, ki se razprostira na skoraj 8000 kvadratnih kilometrih površine (kar je malo manj kot pol Slovenije), je pogosto tarča divjih lovcev in tolp. Tudi Indija, kjer ljudje pogosto protestirajo proti odpiranju in delovanju tovarn, ki močno onesnažujejo okolje, je prizorišče nasilja nad okoljevarstvenimi demonstranti.
Poročilo Global Witness se bere kot poročilo o dvoličnosti politike do varstva okolja. Kljub naraščanju naravnih nesreč in katastrof, ki so dokazano posledica klimatskih sprememb in človekovega nemarnega odnosa do narave, se od leta 2018 povečuje število ubojev okoljevarstvenih aktivistov. Oblasti po vsem svetu sprejemajo okoljevarstvene zaveze in dogovore, ko pa je treba konkretno ukrepati, se politika raje umakne v svoje sobane in okolje prepusti na milost in nemilost kapitalu in kriminalu.
Kot je mogoče prebrati v poročilu Global Witness, nekaj upanja, da se utegne kaj spremeniti, vliva sporazum Escazu, ki so ga podpisale države Latinske Amerike in je že lani stopil v veljavo. Z njo se države podpisnice razen Brazilije in Kolumbije zavezujejo, da bodo preprečevale in kazensko preganjale vse napade na borce za človekove pravice in okoljevarstvenike. Prav tako naj bi aktivisti v EU poskušali prisiliti Unijo v sprejem zakonodaje, ki naj bi podjetja in uvoznike blaga zavezala k spoštovanju okoljevarstvenih pravil in človekovih pravic v celotnem procesu proizvodnje.
