(S)lepa Barbie

Lutke Barbie so še posebno po istoimenskem filmu, ki je bil lani s približno 1,5 milijarde ameriških dolarjev dobička najdonosnejši celovečerec leta 2023, postale sinonim za sodobni pop feminizem. Svetlolasih punčk oziroma barbik, ki že več kot 65 let mladim dekletom narekujejo ideal vitkosti, so do danes prodali v več kot milijardi primerkov. In čeprav gre za franšizo, ki je zasvojila dekleta vseh oblik in ras (in tudi fante, seveda, saj se ti prav tako lahko igrajo z njimi, četudi niso geji ali transosebe – da ne bo pomote) po vsem svetu, je osnovna barbika ostala blond, suha (izjemno ozek pas in velike prsi) in belopolta.

Šele leta 2016 se je proizvajalski koncern Mattel končno odzval na te dolgoletne očitke in na trg poslal 33 novih barbik, ki so bile prvič na voljo v treh različicah: visoki, nizki in oblinasti. Nova linija je ponudila tudi sedem odtenkov polti, 22 barv oči in 24 pričesk. Leta 2019 so končno šli še dlje (oziroma bolje: še bližje k resničnosti), saj so predstavili tudi barbiko na vozičku in takšno z umetno nogo, torej barbiko kot osebo z ovirami. Takratna raziskava je pokazala, da se deklice, stare od tri do 10 let, med vsemi novimi barbikami najslabše odzivajo na tisto z večjimi oblinami. Še huje, velika večina v anketi sodelujočih deklic jo je opisala kot »grdo« in takšno, ki »nima prijateljev«, ker je »debela«. To je torej rezultat desetletja dolge množične hipnoze, ki se prenaša iz generacije v generacijo – ne pozabimo namreč, da so se z barbikami igrale tudi njihove mame. Predsodki so ukoreninjeni, prinašajo pa nezdrave podobe o idealnem videzu.

Družba Mattel se očitno vsaj delno počuti soodgovorno za nastalo situacijo, saj se je njihov programski model v zadnjih letih precej spremenil. Pred tremi leti so denimo v sklopu projekta Barbie Dream Gap predstavili vzornice, ki delujejo v poklicih, v katerih so ženske še vedno v manjšini, ter jih s tem spodbudili k izbiri svoje sanjske službe. Tedaj so oblikovali denimo glasbeno producentko Barbie, s katero so želeli opozoriti, da se manj kot tri odstotke žensk odloči za ta poklic.

Pred dnevi pa so pri Mattelu na trg prvič poslali tudi slepo barbiko. »Tako bo lahko še več otrok našlo lutko, ki jih predstavlja, in z njo pripovedovalo svoje zgodbe,« je podjetje zapisalo v sporočilu za javnost. Pri razvoju so sodelovali tudi predstavniki organizacij za slepe – nova izdaja barbike nosi sončna očala, v rokah ima značilno belo palico, na škatli pa je zapis v Braillovi pisavi.

S tem se je Mattel v družbi ponovno dobro zapisal – Lucy Edwards, aktivistka za osebe z ovirami in publicistka, je denimo dejala, da ji slepa Barbie »pomeni vse«, mediji (od vplivnega časnika The Guardian do televizije CNN) pa so korak (po)hvalili kot napreden in pozitiven. Pohvalno, ni kaj, a obenem se je treba zavedati, da omenjeno podjetje z vso to propagando (in prodajo) še vedno kuje mastne dobičke.