S strelom v hrbet ubil mehanika

Januarja 2011 smo v Slovenskih novicah optimistično zapisali: »Ker bo zločin, ki ga je na Slovenskem zagrešil davnega leta 1991, zastaral šele čez deset let, bo morda moral 42-letni Bosanec s švedskim potnim listom Mirsad Mešanović le odgovarjati za smrt Stanislava Požarja.« Verjeli smo, da se bo izkazala pravica. Kako smo brcnili v temo!

Čeprav so slovenske oblasti že dolgo vedele, da je strelec iz vojne za Slovenijo na Švedskem, so ga januarja 2011 – po 20 letih od zločina –, aretirali danski policisti na letališču v Københavnu, ko se je z družino vračal s počitnic. Nekaj dni pripora v deželi legokock pa je bilo tudi vse, kar je moral prestati Mešanović zaradi streljanja v civilno vozilo.

Mirsad Mešanović živi na Švedskem, v Slovenijo bi lahko prišel že leta 2001, in ne šele letos.

Osnovna obtožnica za kaznivo dejanje je bila, zanimivo, sestavljena še na podlagi zakonika Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je bremenila uporabe nedovoljenih bojnih sredstev in dejanj proti človeštvu, za kar mu je grozilo do 15 let zapora. Absolutni zastaralni rok je bil torej konec leta 2021. Piše se leto 2022 in danes 53-letni Mirsad Mešanović je varen pred slovensko roko pravice.

Še več: lahko se pripelje na počitnice na Bled, v Ljubljano, celo v Pivko gre lahko v vojaški muzej, stopi na točno tisto mesto, od koder je sprožil smrtonosni strel, nato pa sede na letalo na Brniku in gre nazaj v deželo Vikingov. Nihče mu ne more nič! Njegov zločin je zastaral. Preiskali smo okoliščine dejanja, zaradi katerega storilec ni bil nikoli kaznovan, in ugotovili, da bi se Mešanović lahko v Pivki brez strahu pojavil že precej prej.

Rezervist pod krinko

Mirsad Mešanović, vodnik v pivški vojašnici, je bil po pričevanjih eden najbolj zvestih pripadnikov agresorske jugoslovanske armade na tem območju. Vodil je delovanje cestne barikade, zajel je slovenske miličnike, ki so se prišli pogajat, postavljal je minsko polje okrog vojašnice v Pivki.

Nekaj dni je bil Mešanović priprt v letališkem zaporu na Danskem.

Bil je 2. julij 1991 in pred vojašnico Hrastje je Mešanović ustavljal civilni osebni avtomobil. Voznik Jadran Zafred ni ustavil, prevozil je barikado in vodnik je proti avtu ustrelil trikrat po dva naboja. Avto so zadele tri krogle, ena je skozi pločevino in sedež zadela Požarja v hrbet in ga od zadaj smrtno ranila v srce. Voznik je peljal naprej nepoškodovan, in šele ko se je ustavil, spoznal, da je sopotnik zadet. Stanislav Požar, ki je sedel na sovoznikovem sedežu, je bil rezervni vojaški miličnik, vendar ga med osamosvojitveno vojno niso mobilizirali.

Kot mehanik je bil zaposlen v JNA, prav v pivški vojašnici, in je deloval pod krinko. Izvajal je tajne naloge, med drugim je iz tankovskih topov odstranjeval udarne igle, kar pomeni, da jih je onesposobil za bojno delovanje. Pogumna, drzna in tvegana diverzantska dejavnost Požarja je menda prišla na uho nekaj častnikom v pivški vojašnici. Dobesedno so ga vzeli na muho in še danes so mnogi v Pivki trdno prepričani, da Požar ni bil naključna žrtev. Njegova smrt se ni zgodila po pomoti ali zaradi vneme mladega nižjega častnika.

Kdo je streljal, se je hitro razvedelo, a niti do konca osamosvojitvene vojne niti po njej storilec ni padel v roke slovenskim miličnikom ali teritorialcem. Njegovi nadrejeni so ga zaščitili v pivški vojašnici in mu tudi omogočili, da je neopazno zbežal iz Slovenije pred roko pravice.

Dopusti na Hrvaškem

Preiskava se je na koprskem sodišču začela, a leta 1993 tudi obtičala. Osumljeni Mirsad Mešanović je bil nedosegljiv. »Preiskovalni sodnik je 25. februarja 1993 razpisal tiralico, ki je bila preklicana dne 24. januarja 2011. Ministrstvo za notranje zadeve je med tem razpisalo mednarodno tiralico avgusta 2007. 19. julija 2007 je preiskovalni sodnik izdal evropski nalog za prijetje in predajo, ki je bil 22. januarja 2011 preklican zato, ker zoper obdolženega ni bil več odrejen pripor,« nam je razložila zdajšnja predsednica koprskega sodišča mag. Samanta Nusdorfer. »Postopek je bil le v fazi preiskave, ki ni bila pravnomočno uvedena.«

Mešanović je ves ta čas nemoteno živel v švedskem kraju Åhus, še več, dopustoval je celo na Hrvaškem. Da živi na Švedskem, so torej vedeli vsi, ki bi lahko ukrepali v Sloveniji, a so ga šele 20 let kasneje prijeli danski policisti na letališču Kastrup v Københavnu. Mešanović se je na uvedbo 10-dnevnega pripora pritožil, saj je trdil, da je nedolžen. Od Dancev je zahteval, naj ga spustijo na prostost in mu dovolijo vrnitev k družini na Švedsko. Na zanj pristojnem sodišču v Kopru so bili o aretaciji obveščeni, a so Mešanovića Danci iz ekstradicijskega pripora izpustili. Koprsko okrožno sodišče je ugodilo pritožbi na sklep o priporu, ki ga je na podlagi posredovanja Mešanovićeve žene vložil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar iz odvetniške družbe Čeferin.

Na sklep se je sicer pritožil koprski tožilec Slavko Ožbolt, vendar je sodišče pritožbo zavrnilo. Na roke so Mešanoviću šle nekatere spremembe v mednarodnih postopkih, tako da je sredi Danske zagledal luč svobode in odpotoval domov na jug Švedske, kjer živi še danes.

Odrešilni jugo zakoni

Slišati je bilo, da se bo Mešanović, danes vodja kakovosti in okolja pri podjetju za plastične izdelke Modulex Plast AB, po izkušnji na Danskem celo odzival vabilu sodišča na zaslišanje pri preiskovalnem sodniku, toda preiskovalna sodnica je po letu 2011 zavrnila zahtevo tožilstva po ponovni uvedbi preiskave, to se je pritožilo, a se je enako odločil tudi zunajrazpravni senat. Oboji so ugotavljali, da Mešanovićevo dejanje nima znakov kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po kazenskem zakoniku nekdanje Jugoslavije, pa da tožilstvo ni dovolj natančno opisalo, katera mednarodna pravila naj bi Mešanović sploh kršil, in ni dovolj natančno opredelilo, da je bil Požar civilna oseba.

Poleg tega je bilo streljanje po jugoslovanskem kazenskem zakoniku opredeljeno kot dovoljen način boja. Da, še vedno se je uporabljal jugoslovanski pravni red.

Sestalo se je Višje sodišče v Kopru in dognalo, da Mešanovićevo dejanje bolj kot kaznivemu dejanju uporabe nedovoljenih bojnih sredstev ustreza kaznivemu dejanju povzročitve smrti iz malomarnosti. Spet so pobrskali po starem jugoslovanskem kazenskem zakoniku. Za tako dejanje je bila zagrožena najvišja kazen pet let zapora, kar pomeni, da je primer absolutno zastaral po 10 letih, torej že julija 2001! Da, pred 20 leti, in ne, kot smo zmotno domnevali, leta 2021.

Mešanović lahko celo zahteva odškodnino od Danske, ki ga je prijela 2011., in Slovenije, ki je za njim razpisovala tiralice še leta po tistem, ko je že pretekel absolutni zastaralni rok po jugoslovanskem kazenskem zakoniku za usodni strel v Stanislava Požarja.

Grob Stanislava Požarja na pokopališču v Pivki

Strel je Mirsad Mešanović sprožil iz puške AK 47.

Mešanović javno objavlja svoje vojaške spomine na spletnih mestih; 22 let je imel, ko je sprožil usodni strel.