S Trkajevo pomočjo lahko otroci že od mladih nog spremljajo zanimive ritme in rime

Diplomiranega teologa v prvi vrsti poznamo kot klepača rim in sodi v tretjo generacijo domačega rapa, ki jo mnogi označujejo za zlato ero slovenskega hip hopa. Velja za enega od pionirjev freestyla – rimanja iz glave – ter battla – besednega dvoboja v rimah pri nas; je tudi dvakratni slovenski zmagovalec v freestyle battlu. Zadnje čase se ukvarja predvsem s tem, da rap približa najmlajšim. Leta 2020 je pri Mladinski knjigi izšla antologija slovenske otroške poezije po izboru dr. Igorja Sakside, ki jo dopolnjujejo njegovi rapi. Po večkrat ponatisnjeni knjižni in glasbeni uspešnici Repki sta s Saksido ponovno združila moči in ustvarila Repke 2.

Ko se po dolgem času srečava v Ljubljani, mi najprej zaupa, kaj počne. »Trenutno moje mesto najbolj zavzema priprava na predstavo Repki 2, ostali del pa preživim, da delam in sem s hčerko, punco, starši in prijatelji. Če pa ostane še kaj prostega časa za rekreacijo in kak sprehod, je to že pravi luksuz,« se nasmeji in mi še razkrije, kaj je zanj najpomembnejše v vsakdanjem življenju. »Zjutraj molim za bližnje in zase, pred osmo sem rad na delovnem mestu, da opravim nekaj pozitivnega in se počutim bolje. Popoldan pa je čas za družino, opravke in ustvarjanje.«

Pogreje mu srce

V zadnjih letih je Trkaj bolj poznan kot avtor in pisec in z Repki 2 nas znova vabi v malce drugačen svet otroške poezije in iskrivega rapa. »Še vedno ustvarjam glasbo, ker so Repki tako glasbeni album kot tudi pisana knjiga. To mi je všeč, da iščem nekaj novega. Vedno sem rad eksperimentiral in odkrival nove žanre in poti, prek katerih se lahko rap in beseda izrazi. Trenutno se v ustvarjanju za otroke počutim dobro in rad to delam. Sploh, ko na koncertih dobiš feedback od otrok, kar je nekaj najbolj čistega in pristnega, to mi pogreje srce na 1100 stopinj.«

Njegove pesmi so pogosto osebne in iskrene, ljudje skozi njegovo delo spoznavajo njegove najgloblje misli, a kot mi pove: »O tem ne razmišljam toliko, v meni je bolj nuja in impulz, da moram to dati ven. Kot da se v meni nabira toliko različnih zgodb, čustev, ki se katarzično prečistijo, ko jih dam na papir ali skozi mikrofon. Občutek, ko potem nekaj iz tega nastane, je nekaj najlepšega, kar lahko občutiš. Je pa izredno lepo, ko dobiš dobre odzive. Še vedno so mi pretresljive izpovedi staršev, da je mala deklica po ločitvi družine lahko po daljšem času rekla mami, da jo ima rada, ko sta poslušali pesem Tok rad. Ali da so otroci na Koroškem, ko so bile poplave, poslušali pesem Le pogumno, ko je začelo deževati, da so se umirili, saj jih je bilo strah, da bodo ob vsakem deževju spet poplave. To so takšni odzivi, da občutiš hvaležnost in da ima to, kar počneš, večji smisel od zlaganja črk in besed v logična zaporedja,« se nasmehne.

Rok Terkaj, znan pod umetniškim imenom Trkaj, je kralj rim. FOTOgrafiji: Igor Modic

Kot Trkaj se je veliko zgledoval po družbeni realnosti, pri Repkih pa se bolj potopi v otroški svet in v male iskrice, ki se zgodijo, in tudi zato so Repki 1 postali velik hit. »S soavtorjem Igorjem Saksido in producentom Damjanom Jovićem ter ilustratorjem Igorjem Šinkovcem niti najmanj nismo pričakovali takšnega uspeha. Starši, otroci, šole, vsi so se odzvali na energijo Repkov, nisem si predstavljal, da bo to takšen bum. Seveda pa ima vsak uspeh dve plati in zato sem bil pod veliko večjim pritiskom, kako narediti nadaljevanje.«

Najtežje je zaključiti

Repki 2, Galaksija Repkarija so knjižno-glasbena pustolovščina, pravi domači muzikal za otroke in njihove starše, in na sprehodu izvem, kako je pravzaprav dobil to idejo. »V mislih se je porodila ideja o čarobni deželi Repkariji. To je prostor, kjer živijo vsi risani junaki, literarna bitja in pravljične pošasti. Prostor večne dobrote, kjer je vse lepo in prav. A če bi bilo vse le super, bi bil dolgčas. Zato se mi je v misli prikradla ideja o antagonistu, to je naša Lisica Zvitorepka, ki zameša štrene, otroci pa jo morajo najti in premagati, da bi Repkarija spet postala vesela galaksija.«

Prizna, da je bilo na začetku zabavno ustvariti zgodbo, proti koncu pa težko. »Najtežje je zaključiti. To pa zato, ker je bilo treba povezati pisano zgodbo v knjigi z glasbo. Takšnega projekta pri nas v rapu še ni bilo, je pa tak proces veliko težji kot zgolj narediti pesmi, saj mora biti vsak detajl poleg ustvarjalnega tudi logično povezan. Za finalno piljenje je bilo potrebnega veliko truda in potrpežljivosti in tu sem prvič videl, kaj pomeni urednik, saj je urednica Tanja Svenšek res opravila veliko nalogo in ogromno pomagala pri ustvarjanju in predlogah.«

Repki 2 so tudi družbeno angažirani. »Najbolj kakovostna poezija in glasba je tista, ki je brezčasna, in četudi se zdi, da je to delo namenjeno otrokom, se v njem lahko najdejo tudi starejši. Tako imamo Narobe svet, ki bi lahko opisal današnjik, pa Deželo izgubljenih stvari, ki otroka soočijo z vprašanjem, kam gredo ljudje in stvari, ki jih več ni. Pa pesem Mama in Tata, ki opisuje osnovno celico družine. In ko izvajamo te pesmi, vidimo tudi kakšno solzico na licih staršev, ker tudi sami podoživijo izgubo, družino in lepe ter bizarne trenutke našega sveta.«

Ko se nekoliko zamisli, pove: »Sporočilo knjige Repki 2 je, da je branje zelo zanimivo in da od njega lahko odnesemo več za svoj razvoj kot le od neprestanega buljenja v telefon. Potem je tu soočenje z nasilneži in nepridipravi, ki hočejo vedno le nagajati. Potem je tukaj sporočilo, da sta radovednost in raziskovalnost elementa, s katerima lahko najdemo tudi izgubljene reči, in da je takrat, ko že mislimo, da je konec, po koncu nov začetek in nadaljevanje, zato se ni treba ničesar bati. Zelo pomembno sporočilo pa je, da si vzamemo čas za reči, ki resnično pomenijo. Družina, branje, veselje, radoživost, čutenje in neskončna otroška razigranost.«

Pobegnimo v ustvarjalnost

Izvem tudi, kako kot oče gleda na pomen kulture in umetnosti v življenju svojega otroka. »S hčerko se že od mladih nog prek igre lotevava reči na kreativen način. Veliko igrava besedne igre, kjer rimava, velikokrat si izmišljujem uganke, spremljam jo, ko riše in ustvarja, ker vem, da če zaupa v svoj talent in da ji ustvarjanje pomeni zabavo in kakovosten odmik od sveta, kjer si ustvari svojega, je to lahko kasneje filter za mnoga čustva, ki se bodo nabrala, hkrati pa zaupanje v svojo lastno bit, v to, kar si, saj verjamem, da si delno tudi to, kar ustvariš in pustiš za seboj.«

Rok Terkaj - Trkaj in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

V Repkih 2 se pojavljajo različni pogledi na odraščanje in družinske vrednote, zato me zanima, kako kot oče doživlja te teme v knjigi. »Da kljub vsem modernim miselnostim še vedno verjamem v nekatere tradicionalne vrednote. Da se videz spreminja, a zgodbe, ki se dogajajo med nami, ostajajo enake. In dobro je iti nazaj v preteklost, v zaklad, ki so nam ga pustili predniki, ga raziskati, povprašati, kaj iz pregovorov je kakovostno in kaj drži, in to potem manifestirati v današnjem svetu in se držati nekaterih modrosti, ki so bila osvojena skozi stoletja in tisočletja. Tista najbolj pomembna je, da je strah votel, okrog ga pa nič ni, da se soočimo z realnostjo, ne pa bežimo pred njo. In če že bežimo, da pobegnemo v ustvarjalnost, ne pa v odtujenost in različne substance,« pove Trkaj. »Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja. To je dober moto.«