NEETIČNA TEHNIKA?
Savinjčani prepovedali lov roparic z mrtvo ribo
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini poskuša ustaviti neetične ribiče.
Odpri galerijo
Ljubitelji lova na roparice bodo morali zaradi drsti ščuke čakati vse do 1. maja, ko bo lov nanjo spet dovoljen. Medtem ko so številne ribiške družine čas lovopusta, ki se je začel 1. februarja, izkoristile za poribljavanje rek in jezer z vzrejenimi ščukami, so v nekaterih sklenili, da je treba način lova nanje spremeniti. V RD Šempeter so se odločili, da z začetkom nove sezone ne bo več dovoljen ribolov z mrtvo ribo.
V Ribogojstvu Vodeb menijo, da ima RD veliko večjega plenilca v vodi, ki ne pozna nobene varstvene dobe in prepovedi. Prepričani so, da je vidra tista, ki pleni največje ribe vse leto, še najrajši tiste, ki so polne iker. In da je to večji problem, ki pa se ga zaveda malokdo. A prva reakcija je »ribe so pokradli«.
Neetična tehnika?
V vodstvu omenjene ribiške družine so po koncu letošnje sezone ribolova ščuke in smuča, ki se je končala 31. januarja, na facebooku objavili vest, da bo roparice z začetkom nove sezone prepovedano loviti z mrtvo ribo. Zatrdili so, da so se leta trudili, da bi populacijo roparic v ribniku Preserje 2 dvignili na najvišjo raven po številnosti, raznolikosti vrst (ščuka in smuč) in pestrosti glede na velikost (od malih do kapitalnih). Da bi omejili nepotrebne poškodbe rib, so pred dvema letoma z dvigom cene dovolilnice za ribolov na mrtvo ribo (30 evrov) in zaostrenimi pravili želeli omejiti tudi to v več pogledih problematično tehniko. A neuspešno. Želja po uplenu in v nekaterih primerih strast, ki se meri le v kilogramih, je nekatere gnala v skrajnosti, da so prihajali na ribnik dan za dnem, od jutra do večera, ter plenili in plenili. Dogajalo se je, pravijo v RD Šempeter, da so posamezniki z nakupom dodatnih dovolilnic v istem dnevu, potem ko so dobili »prijateljske« informacije, da riba »dela na mrtvo ribo«, te uplenili večkrat dnevno, včasih več dni zapored. V RD Šempeter se zavedajo, da bo kdo rekel, saj so plačali dovolilnico in imajo pravico upleniti tudi več kot le eno ribo na dan, saj to dovoljujeta tako zakon o sladkovodnem ribištvu kot pravilnik o ribolovu. A se sprašujejo, ali je tako početje etično.
Lovostaj ščuke traja od 1. februarja do 30. aprila (zaradi zaščite smuča ponekod tudi mesec dlje), zakonska meja za njen uplen pa je 50 centimetrov dolžine.
Že v začetku zadnje sezone so začeli iskati rešitev težave, ki se je pojavila v obliki celodnevnih kampanj nemalokrat vinjenih ribičev. Ti so ribarili z mrtvo ribo vedno na istem mestu (vtočni kanal), s svojim neetičnim obnašanjem pa motili mir v ribniku, vse pogosteje pa tudi v njegovi okolici. Vsakič, ko so razpravljali o tem, so prišli do istega zaključka – tovrstno početje je treba prepovedati. In z novo sezono ribolova na roparice bo ta način ribolova prepovedan v vseh revirjih Ribiške družine Šempeter. Odslej bo pač treba uživati le v ribolovu s tehniko vijačenja in muharjenja, pri katerih se je treba za vsak prijem zelo potruditi.
Različni odzivi
Na spletni strani RD Šempeter se je takoj razvila debata, pri čemer so bili mnenja in obrazložitve za lov z mrtvo ribo ali proti njemu zelo različni. V kratkem času so to novico komentirali ali vsaj všečkali približno 300-krat. Marko Pintarič je prepričan, da bi moralo to pravilo veljati v vseh ribiških družinah. Iztok in Nataša Drobnič pa menita, da ni potrebna prepoved ribolova na mrtvo ribo, saj bi zadoščal že obvezni režim ujemi in spusti za vse vrste rib, in takoj bi imeli za vodo drugo garnituro ribičev in posledično njihovo veliko boljše obnašanje. Če bodo še naprej dovolili jemanje rib, pa bodo taki ribiči le »naštudirali«, kako »blinkati in haklati«, in jih še vedno jemali. Prepričana sta, da človeški »kormorani« ne bi na vodi po sistemu ujemi in spusti porabili niti sekunde. Spet drugi je napisal, da bi smeli roparice loviti le z blestivko, umetno ribo oziroma drugo umetno vodno živaljo, cofom ali potezanko. Gorazd Horvat pa sprašuje, zakaj so prodajali dodatne dovolilnice, če so vedeli za problem »mrtve ribe«. Ribolov ujemi in spusti je edino, kar že dolgo podpira, hkrati pa vidi vse več ribičev, ki se tega držijo.
V Ribogojstvu Vodeb menijo, da ima RD veliko večjega plenilca v vodi, ki ne pozna nobene varstvene dobe in prepovedi. Prepričani so, da je vidra tista, ki pleni največje ribe vse leto, še najrajši tiste, ki so polne iker. In da je to večji problem, ki pa se ga zaveda malokdo. A prva reakcija je »ribe so pokradli«.
Kavil Kašnik je šempetrski družini očital, da kar nekaj jasnih pravil pri njej manjka in da se ribič, ki pride k njim iz drugega okoliša, počuti čudno, če se mu očita, da neetično lovi, ker je bil pripravljen kupiti dve ali več dovolilnic. Pravi, naj napišejo jasna pravila (ena ščuka, pa domov), in vse bo OK.
Ščuka kot kolateralna žrtevRepubliški pravilnik o ribolovu dovoljuje uporabo mrtve ribe za ribolov smuča, bolna in soma. Žal je v istih ribnikih skoraj vedno poleg smuča tudi ščuka, ki je v primeru ribolova na mrtvo ribo dostikrat kolateralna žrtev, saj ne ve, da ta ni namenjena njej. Ker pa so poškodbe pogosto usodne za ujeto ribo, se nemalokrat zgodi, da ščuka pogine takoj ali le malo zatem.
Računica t. i. mesarjevEna 80-centimetrska ščuka, ki tehta okoli štiri kilograme, je vredna 80 evrov. Če ribič mesar v enem dnevu kupi tri dovolilnice po 30 evrov in ujame tri take ščuke, bo na koncu imel 150 evrov plusa v ribjem mesu. Zato nekateri ne lovijo le iz zadovoljstva in potrebe po hrani za svojo družino, temveč tudi zato, da zaslužijo z nezakonito prodajo prijateljem ali gostincem. Ščuka in smuč sta pač najbolj cenjeni gurmanski specialiteti.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje