Se je vikinški konec sveta že zgodil?
Starim bogovom so šteti dnevi; nekega dne bo udarila katastrofa in odvila se bo zadnja bitka, ki bo končala vse bitke. Bogovi bodo umrli in svet, kot ga poznamo, se bo končal. Tako nekako naj bi potekal ragnarök, nordijski somrak bogov. O ragnaröku dandanes še kako radi govorijo v fantastičnih in superjunaških filmih ter videoigrah, a dejansko se znanstveniki sprašujejo, ali se ni ta bajeslovni dogodek že zgodil.
Legenda pravi, da bo pred prihodom ragnaröka svet zajel fimbulwinter, tri leta trajajoča huda zima brez poletja. Med večletno zimo sneg piha iz vseh smeri, temperature strmo padajo, po deželi pa se širita lakota in trpljenje. Med ljudmi, ki se borijo za preživetje v teh ekstremnih razmerah, izbruhnejo vojne, kmalu zatem pa se začne ragnarök, ki je po navadi interpretiran kot simbolična pripoved o vzponu in padcu človeške civilizacije, moči narave ter nordijskem krogu uničenja in vnovičnega rojstva.
Desetletna vulkanska zima
A mogoče se je fimbulwinter zgodil v resničnem svetu. Leto 536 velja za morda najslabše leto v človeški zgodovini, saj je na severni polobli izbruhnil najmanj en ali več vulkanov, kar je sprožilo desetletno vulkansko zimo, ko je bil svet prekrit s tančico pepela in žveplovih plinov, ki so zakrivali sonce. Opustošenje je vplivalo na življenje ljudi po vsem svetu – na Kitajskem je poleti zapadel sneg, povprečna temperatura v Evropi je padla za 2,5 stopinje Celzija, na drugi strani Atlantika je bila v Peruju suša, medtem ko je kuga leta 541 zajela Egipt.
Glede na nove raziskave danskega Narodnega muzeja, objavljene v strokovni reviji Journal of Archaeological Science, je bila vulkanska zima morda res interpretirana kot znamenje konca sveta in bi bila lahko izvor mitološkega fimbulwinterja. »Mnogi so špekulirali o tem, a zdaj lahko prvič dokažemo, da je verjetno največja podnebna naravna nesreča v človeški zgodovini katastrofalno prizadela Dansko,« je povedal Morten Fischer Mortensen, višji raziskovalec Narodnega muzeja.
Interdisciplinarna študija
Še nedavno ni bilo jasno, koliko je ta podnebni dogodek prizadel Dansko, vendar je nova študija kmetijskih praks od bronaste do vikinške dobe pokazala, za kako resno stvar je šlo. Znanstveniki so proučevali letnice več kot sto hrastov iz šestega stoletja, ki kažejo na izjemno slabo rast ali nič rasti – zlasti med letoma 539 in 541. »Ko drevesa niso mogla rasti, tudi na poljih ni bilo poljščin. V družbi, kjer vsi živijo od kmetijstva, ima to katastrofalne posledice. To potrjujejo tudi druge študije, ki jih izvajamo. Tu vidimo drastičen upad pridelave žita, vidimo območja, ki so jih ljudje preprosto zapustili, in gozdove, ki so se širili onkraj zapuščenih polj,« je pojasnil Mortensen. »Na Norveškem in Švedskem je po mnenju strokovnjakov umrla skoraj polovica prebivalstva, in ni izključeno, da se je enako zgodilo na Danskem. Kar zmrazi me, ko vidim te drobne, ozke letnice, ker vem, koliko žalosti, smrti in nesreče predstavljajo,« je dodal.
Tudi arheološki dokazi podpirajo idejo, da so bili to zelo težki časi, saj iz tega obdobja izvira več velikih najdb zlata, katerih pogostost in bogatost pa sta silno upadli po podnebni katastrofi, kar si arheologi razlagajo s tem, da so bile skoraj vse dragocenosti žrtvovane bogovom v upanju, da jim bodo vrnili sonce.
Hkrati analiza pridelkov iz naslednjih let, kaže, da so bili preživeli prisiljeni diverzificirati prehrano za večjo varnost. Kot kaže, je bilo gojenje rži ena od rešitev, saj je rž v naslednjih stoletjih postajala vse pogostejša, verjetno zato, ker potrebuje manj sončne svetlobe kot druga žita. »Sklepamo lahko, da rženi kruh izvira iz tega obdobja, saj se je rž zgodovinsko uporabljala za kruh. Zanimivo bi bilo, če bi se naša ljubezen do rženega kruha rodila iz podnebne krize,« je dejal Mortensen.
Seveda to še ni dokončni dokaz, da mitološki fimbulwinter temelji na teh dogodkih, vendar gre za precej pomenljivo naključje. »Takšni miti so morda le plod domišljije, lahko pa so tudi odmev resnice iz daljne preteklosti. Več ljudi je že ugibalo, ali se fimbulwinter nanaša na podnebno katastrofo v šestem stoletju, a zdaj lahko zatrdimo, da se odlično ujema z znanstvenimi dokazi,« je sklenil Morten Fischer Mortensen.
Somrak bogov
Ragnarök je zaporedje dogodkov, napovedano v pesnitvi Völuspá, ki pripeljejo do velike bitke. V njej se spopadejo bogovi in druga mitološka bitja, konča pa se s smrtjo večine glavnih božanstev. Bitki sledijo številne naravne katastrofe, ki svet uničijo in potopijo. Po ragnaröku se svet znova rodi, zavladajo mu preživeli bogovi, človeški rod pa se nadaljuje.
