Se rešitev afriških nosorogov skriva v čipih?
Samo lani so divji lovci v Južni Afriki ubili 499 nosorogov, kar je 11-odstotni krvavi porast od leta prej. Razlog pa je en sam – njihov rog. Čeprav je trgovina z nosorogovimi rogovi prepovedana, črni trg z njimi cveti, predvsem v Aziji, kjer mnogi še vedno verjamejo, da se v njih skrivajo zdravilni učinki. Tamkajšnji zdravilci trdijo, da pomagajo pri nespečnosti, vročini, zdravili naj bi raka ...
»V Južni Afriki vsakih 20 ur zaradi roga umre nosorog. Na črnem trgu dosega in celo presega vrednost zlata, kokaina, platine in diamantov,« je James Larkin z Univerze Witwatersrand razložil, da so nosorogovi rogovi na črnem trgu trenutno najbolj dragocena roba, ki krivolovcem prinaša pravo bogastvo. Oblasti so se krivolovu sicer poskusile postaviti po robu že na vse mogoče načine, a je pohlep vselej zmagal. In še vedno zmaguje, saj je divji lov na nosoroge od leta 2018 ponovno v vzponu.
Radioaktivni mikročipi
Toda morebiti je Larkin s svojo skupino znanstvenikov zdaj odkril način, kako se divjim lovcem uspešno postaviti po robu. V rogove nosorogov so namreč pilotno začeli vstavljati radioaktivne mikročipe, zaradi katerih ti niso več primerni za zaužitje, torej za uporabo v tradicionalni medicini. Zahvaljujoč tem čipom bo rogove in z njimi divje lovce precej lažje izslediti tudi na državnih mejah, mednarodnih letališčih in pristaniščih, torej povsod, kjer so detektorji sevanja.
Odsekan rog nosorogu zraste nazaj, a divji lovci so ubrali lažjo pot. Namesto da bi jih uspavali in odžagali rog, jih preprosto ubijejo, pogosto jim glavo že nečloveško razmesarijo, tudi zaradi njih so nosorogi na seznamu ogroženih vrst, nekatere vrste so celo kritično ogrožene in na robu izumrtja. Okoljevarstveniki so, med drugim, krivolov poskušali zaustaviti že tako, da so rogove barvali ali zastrupljali, v 80. letih so se zatekli k praksi žaganja rogov, saj divji lovci tako ne bi več imeli razloga za krivolov. »Poželi smo ogromno kritik na račun žaganja z verižno žago, a je to najhitrejši in najboljši način,« je lani dejala Vanessa Duthé z Univerze Neuchâtel, ki se bori za ohranitev črnega nosoroga. A so znanstveniki zdaj dobili novo idejo, ki bi se znala izkazati za najboljšo in najbolj učinkovito doslej.
Pilotni projekt
V pilotnem projektu, ki bo te afriške orjake morda obvaroval pred nečloveškim lovom, je James Larkin v rog živega, a uspavanega nosoroga vstavil majhna radioaktivna čipa. V vsakega izmed dveh rogov so zvrtali luknjico in vanjo vstavili majhen odmerek nestrupenih radioizotopov, ki za žival niso nevarni. »Vse so budno spremljali veterinarji, skrbno se je pazilo, da živali ne bi poškodovali ali ranili. Po mesecih raziskav in testov smo ugotovili, da vstavljene snovi zanj niso škodljive,« je povedal Larkin in nadaljeval, da je cilj tega povsem novega pristopa k zaščiti nosorogov dvoplasten. »Želimo doseči, da bi razvrednotili nosorogov rog v očeh njihovih končnih uporabnikov, hkrati pa, da bi jih lažje odkrili med tihotapljenjem čez meje.« Čeprav je odmerek radioaktivne snovi dovolj majhen, da nima negativnega vpliva na žival in okolje, pa je namreč vseeno več kot zadosten, da bi v njihovi bližini zadoneli detektorji sevanja, ki so bili prvotno sicer postavljeni na mejah, letališčih in pristaniščih v boju proti jedrskemu terorizmu.
Mikročipe so poskusno vstavili 20 nosorogom, ki jih bodo naslednjih šest mesecev budno spremljali. Skrbno bodo spremljali njihovo zdravstveno stanje in jim jemali vzorce krvi. »Morda bo to naposled ustavilo krivolov. Nedvomno je to najboljša ideja, kar sem jih kdaj slišal,« je navdušen Arrie van Deventer iz sirotišnice za nosoroge Limpopo v rezervatu Waterberg, kjer so izvedli omenjeni poseg. Ta je, mimogrede, precej učinkovit tudi z ekonomskega vidika, saj bo vstavljeni material deloval pet let, medtem ko morajo rogove žagati na 18 mesecev.
Če se bo vstavljanje radioaktivnih čipov izkazalo za uspešno v boju proti krivolovu, bodo prakso najverjetneje razširili na druge živalske vrste, na katere prežijo divji lovci, denimo na slone in luskavce.
