Sepsa in nesreča ju nista ustavili

Olimpijske igre so v ciljni ravnini, športnice in športniki so naredili svoje, svet počasi pogleduje proti paralimpijskim igram. Športe, športnike in njih navdihujoče zgodbe pa povezuje olimpijski in paralimpijski duh.

Na olimpijskem turnirju v namiznem tenisu sta zaigrali tudi igralki, ki bosta čez manj kot mesec v Parizu igrali še na paralimpijskih igrah. Brazilka Bruna Costa Alexandre je kot članica brazilske ekipe v ponedeljek izgubila proti Južni Koreji. Avstralka Melissa Tapper je med posameznicami izpadla v prvem krogu, z Avstralkami pa je igrala tudi v ekipni konkurenci. Prva namiznoteniška igralka, ki je nastopila tako na olimpijskih kot paralimpijskih igrah, je bila poljska igralka namiznega tenisa Natalia Partyka v Pekingu leta 2008 in Londonu leta 2012. Po beseda Coste Alexandre je bila Partykova vir navdiha za marsikoga, ne samo zanjo, ampak tudi za Tapperjevo.

Slepa na olimpijskih

Zgodovina prepletanja parašporta in športa neinvalidov je dolga. Novozelandska športnica Neroli Fairhall, rojena 1944. v Christchurchu, se je začela ukvarjati z lokostrelstvom po nesreči z motorjem, ki jo je paralizirala od pasu navzdol, s čimer je končala prejšnjo atletsko kariero. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 je v lokostrelstvu pristala na 35. mestu. Fairhallova je prva paraplegičarka, ki je nastopila na olimpijskih igrah. Po njeni poti sta šli tudi Belgijka Sonja Vettenburg in ameriška tekačica na dolge proge Marla Runyan. Vettenburgova je osvojila zlato in bron v streljanju na paralimpijskih igrah 1984. in 1988., preden je leta 1992 na igrah v Barceloni debitirala z zračno pištolo na 10 metrov. Runyanova je osvojila pet paralimpijskih zlatih medalj, leta 2000 pa je tekmovala v Sydneyju in postala prva slepa športnica, ki je nastopila na olimpijskih igrah. V teku na 800 metrov je zasedla 8. mesto, štiri leta zatem v Atenah je bila v teku na 1500 metrov 9.

Nahra Nemati, leta 2008 nosilka zastave na olimpijskih in paralimpijskih igrah Foto: Facebook

Osem kolajn, pet zlatih

Italijanska paralokostrelka Paola Fantato je visoko postavila lestvico, ko je leta 1996 tekmovala na olimpijskih in paralimpijskih igrah. Tako je na olimpijskih igrah posamično zasedla 54. mesto, z ekipo Italije je bila 9. Sicer pa je Paola v bogati karieri osvojila osem paralimpijskih kolajn, od tega pet zlatih. Po njeni poti so šle že omenjena Poljakinja Partykova (tudi šestkratna paralimpijska prvakinja, na olimpijskih igrah v Londonu je prišla med 32 najboljših v svoji kategoriji), Južnoafričanka Natalie du Toit in Iranka Zahra Nemati. Plavalka Natalie du Toit si je priplavala 15 paralimpijskih medalj, leta 2008 je na olimpijskih igrah v plavanju na 10 kilometrov zasedla 16. mesto. Natalie je tudi prva na svetu, ki je v istem letu nosila zastavo na odprtju olimpijskih in paralimpijskih iger – bilo je 2008. v Pekingu. Iranska paralokostrelka Nematijeva je nosila iransko zastavo na odprtju leta 2016 ter na slovesnosti paralimpijskih iger v Tokiu 2021, kjer je osvojila svojo tretjo zaporedno zlato medaljo v posamični konkurenci.

Zapisani parašportu

Obstajajo tudi številni olimpijci, ki so se naknadno zapisali parašportu, Madžar Pal Szekeres je prvi športnik z medaljami na olimpijskih in paralimpijskih igrah. Dobitnik bronaste medalje v ekipni disciplini floret na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 je po poškodbi v prometni nesreči 1991 presedlal na sabljanje na invalidskem vozičku in na petih paralimpijskih nastopih osvojil tri zlate in tri bronaste medalje. Italijan Orazio Fagone je prvi, ki je združil nastopa na zimskih olimpijskih igrah (leta 1994 v Lillehamerju) in zimskih paralimpijskih igrah v Torinu, kjer je bil po prometni nesreči član italijanske paralimpijske hokejske reprezentance.

Po izvrstnih karierah v športu neinvalidov sta se v parašportu preizkusili še nekdanja izvrstna nemška atletinja Ilke Wyludda (leta 1996 olimpijska prvakinja v Atlanti v metu diska) in Hrvatica Sandra Paović. Ilke Wyludda je zaradi sepse ostala brez desne noge, nastopila je na paralimpijskih igrah v Londonu. Paovićeva je bila izvrstna namiznoteniška igralka, ki je leta 2008 za Hrvaško tekmovala na olimpijskih igrah v Pekingu, leto za tem doživela prometno nesrečo, v Riu 2016 pa osvojila zlato na paralimpijskih igrah. Z našimi sosedi je povezana tudi zgodba Josefa Pepa Pucha, avstrijsko-hrvaškega dresurnega jahača. Leta 2004 je v Atenah na olimpijskih igrah prišel do 63. mesta, po prometni nesreči je postal paraplegik, do zdaj je za Avstrijo na paralimpijskih igrah osvojil že pet kolajn – leta 2016 in 2012 je bil tudi paralimpijski prvak. Parašportu se je po izvrstni karieri zapisal Alessandro Alex Zanardi. V letih 1997 in 1998 je zmagal na prvenstvu CART in dosegel 15 zmag v seriji. Dirkal je tudi v formuli ena, leta 2001 je doživel hudo nesrečo, po kateri so mu amputirali nogi. Šest paralimpijskih kolajn je osvojil, od tega štiri zlate.