Sestre ne sledijo zdravnikom

»Cepite se, cepite se, cepite se!« Slovenci od zdravnikov in drugih odločevalcev, ki skrbijo za obvladovanje epidemije novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroča bolezen covid-19, poslušamo že od začetka leta. Tedaj se je cepljenje proti tej nalezljivi bolezni namreč začelo. V prvih dneh cepljenja so to obliko zaščite pred virusom poleg stanovalcev domov za ostarele in drugih bolnikov s hudimi kroničnimi boleznimi med prvimi dobili zdravniki ter drugo zdravstveno osebje.

Minister Janez Poklukar je že pred dnevi napovedal vnovično zaprtje javnega življenja, če se dnevno število novookuženih ne bo zmanjšalo. FOTO: Uroš Hočevar

Pričakovati je bilo, da bodo z veseljem nastavili roko in bili za zgled. A ni bilo tako. Tudi med njimi je bilo veliko takih, ki so imeli pomisleke o cepljenju z novim cepivom. In kot kaže, jih imajo še zdaj. Šest največjih slovenskih bolnišnic, v Ljubljani, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Izoli in Mariboru, smo povprašali, kakšna je precepljenost med njihovimi zaposlenimi. Odgovorili so nam le iz štirih, v Izoli in Novem mestu si za nas in s tem za obveščanje javnosti niso vzeli časa.

Ljubljana

V osrednji slovenski bolnišnici Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) so v posebni tabeli podrobneje predstavili stopnjo precepljenosti glede na profil zdravstvenih delavcev (glej tabelo): zdravniki in zobozdravniki, zdravstveni tehniki, medicinske sestre in bolničarji. Najvišji delež necepljenih je med zdravstvenimi tehniki (od skupaj 1289 jih je polno cepljenih 769 oziroma le 60 odstotkov), sledijo medicinske sestre (65-odstotna precepljenost), bolničarji (67-odstotna precepljenost) in zdravniki ter zobozdravniki (89-odstotna precepljenost). Za tretji odmerek cepiva se je odločilo največ zdravnikov in zobozdravnikov, sledijo medicinske sestre, zdravstveni tehniki in bolničarji. Na vprašanje, ali so v bolnišnici sprejeli kakšne ukrepe, s katerimi bi povečali zanimanje za cepljenje med zdravstvenimi delavci, ki se še niso odločili, nam v UKC Ljubljana niso odgovorili. V zvezi s tem so bili nekoliko bolj zgovorni Mariborčani.

Maribor

V UKC Maribor so pojasnili, da zaposlene o cepljenju obveščajo in izobražujejo. »Pripravili smo več informativnih tekstov in videov, ki jih zaposlenim posredujemo po internih kanalih komuniciranja (vse o cepivu, stranskih učinkih, načinu cepljenja, skladiščenju in pripravi cepiva ipd.). Pripravili smo že dve virtualni okrogli mizi o cepljenju proti covidu-19, na kateri so sodelovali strokovnjaki z več področij. Na omenjenih okroglih mizah so lahko sodelovali tudi vsi zaposleni z vprašanji, na katera so jim strokovnjaki odgovarjali.«

Skupna precepljenost zaposlenih proti covidu-19 v tej štajerski bolnišnici znaša 69,36 odstotka. Najnižji odstotek necepljenih je med zdravniki (le 55 od skupno 682 se jih ni odločilo za ta ukrep), sledijo diplomirane medicinske sestre (67,37-odstotna precepljenost), srednje medicinske sestre (63,56-odstotna), drugi zdravstveni delavci (62,25-odstotna) in nezdravstveni delavci (62,24-odsotna). Za tretji, poživitveni odmerek se je doslej odločilo 428 zaposlenih oziroma 11,66-odstotka vseh in 16,8 odstotka vseh cepljenih zaposlenih v UKC Maribor. Med njimi je bilo največ zdravnikov.

Nova Gorica

V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica se je do konca julija polno cepilo 81 odstotkov zdravnikov (vključeni tudi pripravniki in sekundariji ter specializanti) in 61 odstotkov zdravstvenega negovalnega kadra. »Pozneje so se nekateri zdravstveni delavci cepili zunaj bolnišnice,« je dodal v. d. direktorja zavoda mag. Ernest Gortan. Kar se tiče tretjega odmerka, ga je konec septembra prejelo 300 zaposlenih v vseh poklicnih skupinah. »V bolnišnici ves čas oglašujemo cepljenje proti covidu-19 s propagandnim materialom, trenutno še za cepljenje proti gripi,« sklene sogovornik.

Murska Sobota

»Za tiste, ki se za cepljenje še niso odločili, smo pripravili izsledke obsežnega predavanja Zdravniške zbornice Slovenije z natančnejšimi pojasnili tako glede cepljenja v nosečnosti, cepljenja pri otrocih in tretjega poživitvenega odmerka. Vsakemu, ki ima kakšno koli vprašanje, strokovno odgovorimo,« so nam pojasnili v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Od skupno 1178 zaposlenih jih tako imenovani PC-pogoj (torej pogoj prebolevnosti in cepljenosti) izpolnjuje 70,72 odstotka. Cepljenih je 143 zdravnikov, 452 zaposlenih na področju zdravstvene nege in spremljajoče dejavnosti ter 238 zaposlenih v nemedicinski dejavnosti. »Več kot 100 zaposlenih je na daljši bolniški oz. porodniški odsotnosti in se ne štejejo v sistemu PC-pogoja. Za tretji odmerek se je odločilo 87 zaposlenih,« so nam sporočili iz Prekmurja.

»Starostna struktura pri četrtem valu govori o obolevnosti mlajše populacije. Vzroki za to so precepljenost starejše populacije, visoko virusno breme v populaciji in odprta družba,« opozarjajo v SB Murska Sobota. Na tamkajšnji intenzivni enoti se povprečna starost bolnikov giblje okoli 60,43 leta, na navadnem oddelku 66,2 leta. Za primerjavo: v prejšnjih valovih je bila povprečna starost na intenzivni enoti 73 let, na navadnem oddelku pa 82 let. S podobnimi številkami se v aktualnem valu soočajo v Mariboru (tam je povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku 70,3 leta, na intenzivnem oddelku pa 67,1 leta), v Ljubljani (na covidnih oddelkih je povprečna starost bolnikov 69,06 leta, na intenzivni terapiji pa 62,04 leta) in Novi Gorici.

S cepljenjem se lahko zaščitimo pred hujšim potekom bolezni covid-19. FOTO: Leon Vidic

Na tamkajšnjem akutnem covidnem oddelku so hospitalizirani pacienti s povprečno starostjo 68 let, na intenzivnem covidnem oddelku pa 66 let. »V drugem valu je bila povprečna starost na akutnem covidnem oddelku 71 let, v 3. valu pa 70 let,« za primerjavo pove Gortan. Slovenija je globoko v četrtem valu epidemije. Ker je vsak dan odkritih okužb tudi krepko čez 2000, nekateri že opozarjajo, da smo priča pravi eksploziji okužb. Vse to se kaže tudi v zasedenosti bolniških postelj v enotah intenzivne terapije; ta je v zadnjem tednu dosegla kritično raven. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja nas ne čaka drugega kot zapiranje javnega življenja.