Silvestra in Franci Turkl sta se pred pol stoletja spoznala po nedeljski maši
Nekoč, ko še ni bilo diskotek in drugih zabavišč, kjer bi se spoznavali mladi, so bila priložnost za srečanja nedeljska bogoslužja. Tako sta se spoznala tudi Silvestra, ki jo kličejo Silva, in Franci Turkl z vinorodnega Janževega Vrha nad Radenci in Gornjo Radgono, ki v teh dneh praznujeta pol stoletja skupnega zakonskega življenja. Zlato poroko sta v krogu najdražjih in prijateljev praznovala na Turistični kmetiji Breznik v Komarnici pri Cerkvenjaku. Kot sta nam povedala, se nista odločila za ponovitvene obrede poroke na matičnem uradu ali cerkvi. V cerkvi sta se bogu zahvalila za srečen zakon ob srečanju zakonskih parov, ki je potekalo ob zahvalni sv. maši v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer sta se leta 1973 poročila. Poročil ju je tedanji župnik mons. Franc Puncer, tokrat pa sta si zvestobo obljubila pred sedanjim radgonskim župnikom Francem Hozjanom. Slavje je bilo veselo in prisrčno.
V cerkvi sta se bogu zahvalila za srečen zakon.
Njuna življenjska zgodba je podobna. Oba izhajata iz družin, kjer sta se rodila dva otroka. Oba sta živela na mali posesti, kjer so redili živino in prašiče. Danes bi njuni domačiji veljali za samooskrbni, saj so pridelali vse za preživetje. V trgovin so kupovali le najnujnejše, kot denimo sol, petrolej, začimbe za koline in še kaj. Razkošja niso poznali. Silva se je rodila na božič, 25. 12. 1952, v bolnišnici v Murski Soboti, otroštvo je preživela z mamo Ano in očetom Francem na Janževem Vrhu. Takoj po osnovni šoli je začela delati. Najprej v vinogradih KK Radgona, kjer je opravljala sezonska vinogradniška dela, njena prva redna zaposlitev je bila v Tovarni čevljev Humanik v Bad Radkersburgu, kjer je delala pet let. Po stečaju podjetja se je zaposlila v Eradu, ki je tudi končal v stečaju, zato je upokojitev dočakala v Arcontu. Franci se je rodil 30. 4. 1949 v Zbigovcih pri Gornji Radgoni, v družini maloposestnika Franca Turkla. Po osnovni šoli se je zaposlil v Gradbenem podjetju Pomurje, od tam je šel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil pri Trgovskem podjetju Sloga, kjer je bil sedem let skladiščnik za pohištvo. Leta 1973 se je zaposlil v podjetju Elrad, kjer je ostal do stečaja in se upokojil.
Njuno skupno življenje se je začelo v bloku na Simoničevem bregu. Oba sta si želela, da bi imela svojo hišo. To jima je uspelo s pomočjo Silvine mame, ki jima je podarila veliko parcelo na Janževem Vrhu. Tam sta 1980. začela graditi hišo in se vanjo, čeprav še ni bila dokončana, vselila leta 1983. Danes je dograjena in urejena, dejali bi, da kot iz škatlice. V veliko veselje jima je, da si je v nadstropju hiše uredila dom hčerka Valerija z družino, sin Dejan pa si je z družino postavil hišo le dobrih 100 metrov stran. Otroka sta ju obdarila s štirimi vnuki, Natalijo, Denisom, Alino in Tianom, ti pa so ju obarili s štirimi pravnuki.
Silva, ki občasno še dela v Bad Radkersburgu, in Franci danes živita mirno zakonsko življenje. Skrbita za dom in okolico, sta člana DU Grozdek Janžev Vrh in se udeležujeta raznih srečanj, izletov in druženj, skrbita še za psičko Nelo in muco Tačko.
