Silvestrovanja ni brez radoživih mehurčkov

Silvestrske poljube in dobre želje praviloma spremlja pok zamaška steklenice s to pijačo. Brez penine ni silvestrovanja, a tudi pri nas daje pomemben pečat svečanostim ob vse več drugih priložnostih. Še zlasti pa jo čedalje raje pijemo za zdravice in za aperitiv.

Na izbrane penine, šampanjce in kulinarične presežke, ki spadajo k njim, je v ponedeljek opozoril tudi mondeni Portorož na že devetem Festivalu penin. V Kristalni dvorani hotela Kempinski Palace je poskrbel za razvajanje ljubiteljev vsega dobrega in navdušil s svečanim programom.

Kristalna dvorana je pokala po šivih kot prizorišče okusov in arom z več kot sto vzorci penečih se vin iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Španije in Francije. Predstavilo se je 32 slovenskih peničarjev iz vseh treh vinorodnih dežel – Primorske, Posavja in Podravja. Med njimi je bila seveda največja istrska klet Vinakoper, ki svojo zgodbo vinogradništva in vinarstva ustvarja že od leta 1947. Zlate mehurčke je spremljala tudi izbrana kulinarika – od trisa piranskega brancina Fonda (brancinov karpačo, namaz iz dimljenega brancina in mediteranski kaviar – bottarga) do ostrig, likerjev Limoni Šik in istrskih klasik, kot so pršut in fuži s tartufi. Sladokusci s posebno vstopnico Festivala penin Gourmet pa so večer sklenili s pethodnim menijem izpod rok chefa Tomáša Chilýja v hotelski restavraciji Sophia. Meni so seveda spremljala izbrana peneča se vina, vključno z letošnjo naj penino Portoroža.

V. d. direktorja Turističnega združenja Portorož mag. Aleksander Valentin je ob tem dejal, da je Festival penin dogodek, ki daje priložnost razvoju odličnosti v kulinariki. »V zadnjem času je na naši destinaciji mogoče opaziti večje premike na tem področju. Dokaz je tudi letošnja pobuda turističnega združenja z naslovom Mesec penin, v kateri deset ponudnikov iz Portoroža, Pirana in zaledja ustvarja vrhunske kulinarične zgodbe s spremljavo penin.«

Da se boste te dni lažje odločili za nakup penine, povejmo, da se je za naj penino Portoroža 2022 letos potegovalo 23 peničarjev s skupno 48 vzorci. »Kot veliko ljubiteljico mehurčkov me izjemno veseli, da se povečuje število slovenskih blagovnih znamk penečih se vin, hkrati pa rasteta njihova priljubljenost in kakovost. To se je opazilo tudi na tekmovanju. V prejšnjih letih je bila približno polovica vseh prijavljenih vzorcev pridelanih po metodi charmat, večina letošnjih pa je bila pridelanih po klasični metodi, velik del teh so predstavljale penine brut nature. Opazen je tudi razmah penin rosé, teh je bilo letos kar 11 vzorcev,« je poudarila predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič.

Najstarejša najboljša

Zmagovalne mehurčke so v parku pred hotelom razglasili slovenski vitezi vina skupaj s podžupanjo občine Piran Barbaro Imenšek in vinsko kraljico slovenske Istre Niko Glavina. Vzorce je ocenjevala mednarodna strokovna komisija pod vodstvom dr. Mojmirja Wondre. V kategoriji penin rose je slavila Capris Rose iz kleti Vinakoper. V kategoriji belih penin je zlato medaljo prejelo kar 18 vzorcev, veliko zlato medaljo pa sta si prislužili Turn premium bela 2019 iz Kleti Krško in Zlata radgonska penina Millesime 2004 iz kleti Radgonske gorice. Slednja je s 93 točkami postal tudi absolutna zmagovalka oziroma naj penina Portoroža 2022. Ob tem velja poudariti, da je Radgonska klet najstarejša peninska klet v Sloveniji, ki ima na tem področju že 170-letno tradicijo. Za kategorijo rdečih penin pa letos ni bilo dovolj prijavljenih vzorcev.

Obiskovalci so lahko poskušali več kot 100 vzorcev penin in šampanjcev. Izbirali so tudi med špansko penino iz kleti Cavas Codornìu in štirimi ekskluzivnimi francoskimi šampanjci – Pommery, Vranken, Pierre Mignon in de Venoge, ki jih je ljubiteljem penečih se vin predstavil najboljši sommelier Slovenije 2022 Valentin Bufolin.

Podelitev priznanj v hotelskem parku je popestril koncert italijanske zasedbe Operapop. Ta je za praznične dni kar nekam zaspan turistični kraj očarala z opernimi arijami v modernejši preobleki.

Povpraševanje po peninah je pri nas vse večje, pijejo se ob več priložnostih, kar kaže, da je kultura pitja vse bolj na nivoju. Lahko bi rekli, da postajajo zaželene in vse pogosteje si jih privoščimo, čeprav se zadnje čase pri količinah malo pozna recesija. Prileže se k vrsti jedi, zelo lepo na primer s kaviarjem, vse več sladokuscev po svetu pa jih srka skozi ves obed in ne samo kot aperitiv.

Na Obali poleg ponudijo kak ribji namaz, najraje pa jagode, na katere nekateri potresejo malo poprčka, solnega cveta, sladkorja in balzamični kis. Sicer pa, če je servirana pri nižji temperaturi, tam od 8 do 10 stopinj, je aperitiv, če ima malo več, okoli 12 stopinj, je lahko poleg kakih lažjih ne preveč mastnih jedi, na primer rib ali pašte. Sicer pa je polsuha ustvarjena za sladice in za nežne duše, ki imajo raje slajši okus.